Avtocesta za prihodnost digitalnih financ v Evropi

12. marec 2026

Piero Cipollone, Član Izvršilnega odbora ECB

S tehnološkim razvojem se spreminjajo načini, kako komuniciramo, potujemo, delamo in plačujemo. Zato se mora spreminjati tudi način, kako centralne banke izdajajo denar, da bi lahko zadovoljevale nove potrebe družbe, kateri služijo.

Izdajanje denarja je ena najpomembnejših nalog vsake centralne banke. In vendar večino denarja, ki ga uporabljamo pri vsakodnevnem plačevanju, ustvarja zasebni sektor, denimo ko nam banka odobri kredit. Ljudje sprejemamo to zasebno obliko denarja, ker vemo, da jo lahko vedno brez izgube pretvorimo v centralnobančni denar – ki je najvarnejša oblika sredstev in referenčna točka, na kateri temelji celoten sistem. Ta povezava med javnim in zasebnim denarjem ustvarja in vzdržuje zaupanje.

Centralnobančni denar obstaja v dveh oblikah. Prva je gotovina, ki jo uporabljamo za vsakodnevna plačila. In ker se naše življenje vse bolj seli na splet, Eurosistem razvija digitalni euro – digitalno obliko gotovine, ki dopolnjuje fizične bankovce in kovance.

Po drugi strani za grosistične finančne trge centralnobančni denar obstaja v obliki depozitov, ki jih imajo banke pri centralni banki in so zabeleženi kot postavke v njenih poslovnih knjigah. Banke lahko uporabijo te depozite za transakcije velikega obsega in za poravnavanje plačil drugim bankam. Ta oblika centralnobančnega denarja je temeljni pogoj za delovanje današnjih infrastruktur grosističnega finančnega trga.

Vendar tudi grosistični finančni trgi niso imuni na spremembe. Tokenizacija oziroma žetonizacija sredstev in tehnologija razpršene evidence bosta omogočili, da so finančna sredstva, denimo obveznice, predstavljena kot digitalni žetoni, torej kot datoteke, ki jih je mogoče prenašati in posodabljati dosti učinkoviteje, kot je to mogoče zdaj. Te nove tehnologije obetajo inovacije, večjo učinkovitost in tesnejšo povezanost finančnih trgov.

Z žetoniziranimi sredstvi in tehnologijo razpršene evidence se bodo transakcije poravnavale hitreje in učinkoviteje, s čimer se bodo zmanjšali tako stroški obdelave kot tudi tveganja. Celoten življenjski cikel sredstva – od trgovanja prek poravnave do skrbništva – bo potekal na isti platformi, ki bo na voljo 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Čezmejne dejavnosti bodo postale enostavnejše in cenejše, s čimer se bodo znižali stroški za vse udeležence. Pametne pogodbe bodo omogočale nadaljnje inovativne rešitve. Obenem se bo z večjo učinkovitostjo in povezanostjo finančnih trgov znižala tudi cena financiranja za realno gospodarstvo.

Da bi lahko izkoristili prednosti teh tehnologij, bodo vlagatelji potrebovali varno sredstvo za poravnavanje transakcij – centralnobančni denar. In prav na tem zdaj delamo.

Zahvaljujoč Eurosistemovi pobudi Pontes bomo transakcije velikih vrednosti, ki temeljijo na tehnologiji razpršene evidence, lahko že v tretjem četrtletju 2026 poravnavali v centralnobančnem denarju. V ta namen bomo najprej povezali hrbtenico našega finančnega sistema – storitve sistema TARGET – s temi novimi platformami, ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence. Tako bomo zagotovili varnost in institucionalno kredibilnost, ki sta potrebni, da bodo žetonizirane finance v Evropi lahko uspevale. In to je šele začetek.

Da bi lahko v celoti izkoristili potencial žetonizacije in tehnologije razpršene evidence, bodo vlagatelji potrebovali centralnobančni denar, ki je bolj neposredno povezan s temi platformami. Zato smo ta teden objavili časovni načrt za našo pobudo Appia.

Njen cilj je, da skupaj s tržnimi udeleženci oblikujemo naslednjo generacijo evropske finančne infrastrukture. Ta proces bo usmerjal naše postopne in vztrajne izboljšave modela Pontes, da se bo razvijal skladno s projektom Appia. Hkrati pa bo usmerjal tudi trg, da oblikuje lastne rešitve in infrastrukture v takšni obliki, ki zagotavlja konkurenco, tržno integracijo in inovacije za evropske finančne trge.

Podlaga za vse to bo varen, žetoniziran centralnobančni denar v eurih, ki bo trgu zagotavljal monetarno sidro za poravnave, ki je potrebno za varno rast. Udeleženci na trgu so jasno pokazali, da je to bistvenega pomena. Aplikacijo Appia bomo razvijali v širokem partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem, njena končna zasnova pa bo rezultat obsežnega sodelovanja, ki obsega eksperimentiranje, potrditve koncepta in skupne standarde.

Upoštevati je treba še eno dimenzijo. V današnjem svetu ima finančna infrastruktura lahko geopolitične posledice. Če Evropa ne bo zgradila lastnih digitalnih cest, obstaja nevarnost, da bo prisiljena uporabljati zgolj tiste, ki so jih zgradili drugi. Da ne bi kot mesečniki zatavali v takšno situacijo, moramo ostati agilni in pravočasno ukrepati. Evropa ima tako tehnologijo kot tudi sredstva, da se izogne tej odvisnosti.

Z aplikacijo Appia bo integriran evropski ekosistem nadomestil sedanje razdrobljene infrastrukture. Podpiral bo prizadevanja za vzpostavitev unije prihrankov in naložb, hkrati pa zagotavljal, da euro ostane zaupanja vredna osnova za evropsko digitalno gospodarstvo.

Spremembe so neizogibne – a sami se lahko odločimo, kako se bomo nanje odzvali. S projektom Appia se Evropa odloča, da bo vzpostavila lasten digitalni finančni prostor.

Ta prispevek je bil objavljen kot mnenjski članek v različnih medijih v euroobmočju.

Obiščite blog ECB in se naročite na prihodnje objave.

Za teme v zvezi z bančnim nadzorom si oglejte nadzorniški blog.