Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 8. september 2016

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da bomo mesečne nakupe vrednostnih papirjev v višini 80 milijard EUR predvidoma izvajali do konca marca 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Danes smo ocenili ekonomske podatke in podatke o denarju, ki so postali razpoložljivi po naši zadnji seji, in razpravljali o novih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB. Čeprav doslej razpoložljivi podatki kažejo, da je gospodarstvo euroobmočja sposobno kljubovati vztrajni svetovni gospodarski in politični negotovosti, naš osnovni scenarij v splošnem ostaja pod vplivom navzdol usmerjenih tveganj.

Obširni ukrepi denarne politike še naprej zagotavljajo ugodne pogoje financiranja in podpirajo zagon okrevanja v euroobmočju. Zaradi tega pričakujemo, da bo realni BDP počasi, a vztrajno rasel, inflacija v euroobmočju pa se bo v prihodnjih mesecih postopno krepila, kar je v skladu z gibanjem, ki so ga nakazale že junijske projekcije.

Svet ECB bo v prihodnje natančno spremljal gospodarska gibanja in gibanja na finančnih trgih. Še naprej bomo ohranjali izjemno veliko spodbudo s strani denarne politike, ki je upoštevana v projekcijah naših strokovnjakov in je potrebna za to, da se raven inflacije srednjeročno vrne pod 2%, vendar blizu te meje. Če bo potrebno, bomo ukrepali z vsemi instrumenti, ki so nam na voljo v okviru mandata. Svet ECB je zadolžil ustrezne odbore, da ovrednotijo možnosti, ki bodo zagotavljale nemoteno izvajanje našega programa nakupov.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2016 medčetrtletno povečal za 0,5%, medtem ko je rast v prvem četrtletju znašala 0,5%. Najnovejši podatki kažejo, da se bo rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju 2016, in sicer s približno tolikšno stopnjo kot v drugem četrtletju. Tudi za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo z umirjenim, a hkrati zanesljivim tempom. Transmisija ukrepov denarne politike v realno gospodarstvo še naprej krepi domače povpraševanje, ugodni pogoji financiranja ter izboljšani obeti glede povpraševanja in dobičkonosnosti podjetij pa spodbujajo okrevanje naložb. Vztrajno izboljševanje zaposlenosti, h kateremu so pripomogle pretekle strukturne reforme, ter še vedno razmeroma nizke cene nafte zagotavljajo dodatno podporo realnemu razpoložljivemu dohodku gospodinjstev in s tem zasebni potrošnji. Poleg tega je pričakovati, da bo javnofinančna politika v letu 2016 zmerno ekspanzivna, v letih 2017 in 2018 pa bo postala v glavnem nevtralna. Okrevanje gospodarstva v euroobmočju pa bodo verjetno zavirali dejavniki, med katerimi so še vedno šibko zunanje povpraševanje, delno povezano z negotovostjo, ki je posledica izida britanskega referenduma, prilagajanje bilanc, ki je nujno v številnih sektorjih, in počasno izvajanje strukturnih reform. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti in so povezana predvsem z zunanjim okoljem.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2016 pripravili strokovnjaki ECB. Tako naj bi se letni BDP v letu 2016 realno povečal za 1,7%, v letu 2017 za 1,6%, v letu 2018 pa ravno tako za 1,6%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz junija 2016 so bile napovedi za realno rast BDP popravljene rahlo navzdol.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, avgusta 2016 znašala 0,2%, kar je enako kot julija. Medtem ko se je medletna rast cen energentov še naprej povečevala, se je rast cen storitev in industrijskega blaga razen energentov julija rahlo zmanjšala. Kar zadeva prihodnje obdobje, bo glede na sedanje terminske cene nafte stopnja inflacije v naslednjih nekaj mesecih najverjetneje ostala nizka, nato pa naj bi se proti koncu leta 2016 začela krepiti, in sicer v veliki meri zaradi baznih učinkov, ki vplivajo na medletno stopnjo rasti cen energentov. Inflacija se bo ob podpori ukrepov denarne politike in pričakovanem gospodarskem okrevanju v letih 2017 in 2018 predvidoma še naprej zviševala.

Takšno dinamiko inflacije kažejo tudi letošnje septembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2016 znašala 0,2%, v letu 2017 1,2%, v letu 2018 pa 1,6%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so obeti za rast inflacije približno nespremenjeni.

Kot je pokazala denarna analiza, je široki denarni agregat (M3) v juliju 2016 še naprej hitro rasel in se na medletni ravni povečal za 4,8% (v juniju za 5,0%). Podobno kot v prejšnjih mesecih so njegovo medletno rast poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v juliju na medletni ravni povečal za 8,4% (v juniju za 8,7%).

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam se je julija v primerjavi z junijem povečala z 1,7% na 1,9%, medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom pa je ostala stabilna na ravni 1,8%. Medtem ko dinamika bančnih kreditov še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju, pa ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, vse bolj prispevajo k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter tako spodbujajo kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti izjemno veliko spodbudo s strani denarne politike, ki je potrebna za to, da bi se inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika, ki je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti na srednji rok, s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Kot je Svet ECB že večkrat poudaril – in kot močno odmeva tudi v evropskih in mednarodnih razpravah o ekonomskih politikah – morajo za to, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, precej odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Za zmanjševanje strukturne brezposelnosti in pospeševanje rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Strukturne reforme so potrebne v vseh državah euroobmočja. Usmerjene morajo biti zlasti v dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture, saj je to osrednjega pomena za povečanje naložb in pospešitev zaposlovanja. K temu cilju bodo pozitivno prispevali tudi okrepitev sedanjih naložbenih pobud, vključno z razširitvijo Junckerjevega načrta, napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in reforme za hitrejše reševanje nedonosnih posojil. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform bomo v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike poleg doseganja višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju okrepili tudi odpornost euroobmočja proti globalnim šokom. Gospodarsko okrevanje morajo podpirati tudi javnofinančne politike, ki pa morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za zagotovitev zaupanja v fiskalni okvir je še naprej nujno, da se Pakt za stabilnost in rast ves čas in v vseh državah izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.