SEPA: dosežen precejšen napredek, vendar se je treba nemudoma lotiti nerešenih vprašanj (šesto poročilo o napredku)
V šestem poročilu o napredku enotnega območja plačil v eurih (SEPA), ki je bilo objavljeno danes, je Svet ECB pozdravil opazen dosežek pri projektu SEPA in hkrati poudaril, da je treba nujno nadaljevati z delom, da bi zagotovili njegov uspeh. Šesto poročilo o napredku prav tako vsebuje seznam »desetih mejnikov za implementacijo in migracijo na SEPA«.
Od objave petega poročila o napredku julija 2007 se je zgodilo veliko novega. Uspešna uvedba plačil SEPA januarja 2008 velja za izjemen dosežek. Z uvedbo sheme kreditnih plačil SEPA 28. januarja 2008 so banke predvsem pa končni uporabniki plačilnih storitev že uživali prednosti projekta SEPA. Zasnovani in objavljeni so bili tudi nacionalni načrti za implementacijo in migracijo na SEPA. Večina avtomatiziranih klirinških hiš, ki so obdelovale kreditna plačila v eurih, lahko sedaj obdelujejo tudi kreditna plačila SEPA. Januarja 2008 se je SEPA začela uporabljati tudi za kartična plačila, vendar bodo za dosego ciljev projekta SEPA potrebna večja prizadevanja na tem področju, na primer vzpostavitev vsaj še ene dodatne evropske kartične sheme. V preteklem letu so se nadaljevale priprave za tretjo vrsto plačilnega instrumenta, shemo direktnih obremenitev SEPA, in zaključile s sprejetjem pravilnikov. Uvedba sheme direktnih obremenitev SEPA je predvidena za 1. novembra 2009. Kljub temu morajo ob uvedbi tega pomembnega instrumenta bančni sektor in ustrezni organi za varstvo konkurence razjasniti morebitne medbančne modele cenovljenja. To zadevo je treba nemudoma rešiti. Znaten napredek je bil dosežen tudi na področjih elektronskih in mobilnih plačil.
Področja, ki se jim je treba trenutno najbolj posvetiti so: a) pravočasna uvedba sheme direktnih obremenitev SEPA 1. novembra 2009; b) vzpostavitev dodatne evropske kartične sheme; c) ukrepi za pospešitev migracije na shemo kreditnih plačil SEPA in shemo direktnih obremenitev SEPA ter določitev realnega vendar ambicioznega datuma prenehanja nacionalnih kreditnih prenosov in direktnih obremenitev.
Ključna sporočila tega poročila, po katerih naj se za uspeh SEPA ravna tudi trg, so:
- 1. banke morajo posredovati več informacij, zagotoviti jasno ponudbo produktov in strankam omogočiti vedno enak način uporabe instrumentov, da bi tako pospešile uporabo kreditnih plačil SEPA med komitenti, zlasti javne uprave pa naj bi postale prvi uporabniki;
- 2. preostale ovire za pravočasno uvedbo direktnih obremenitev SEPA bi morale biti rešene. Za napredovanje je treba čim prej poiskati rešitve, kot so na primer jasna opredelitev datuma uvedbe, zagotovitev nadaljnje veljavnosti obstoječih mandatov, izpolnjevanje zahtev strank, izboljšanje obveščanja in zaključek razprave o multilateralni medbančni proviziji;
- 3. SEPA mora omogočati avtomatizirano obdelavo plačil od začetka do konca (plačila se obdelujejo tekoče in brez ročnega posredovanja) ter poleg osrednjih in osnovnih produktov vključevati še inovativne produkte in storitve, kot so na primer mobilna in elektronska plačila, elektronsko izdajanje računov itd.;
- 4. določitev realnega vendar ambicioznega končnega datuma migracije na shemo kreditnih plačil SEPA in shemo direktnih obremenitev SEPA je nujno potrebna, da bi lahko čimprej izkoristili prednosti projekta SEPA;
- 5. bolj ambiciozen pristop je potreben tudi pri kartičnih plačilih SEPA in pri podpori tržnih pobud za vzpostavitev evropske kartične sheme;
- 6. evropski plačilni sektor mora zagotoviti ustrezen vpliv na kartične standarde SEPA, ki naj bi bili nelastniški standardi – Evropski svet za plačila bo pospešil program standardizacije kartic SEPA;
- 7. varnost je temelj zaupanja v plačila SEPA, zato morajo vsi deležniki nadaljevati in celo okrepiti svoja prizadevanja;
- 8. infrastrukture dajejo zgled, preostale omejitve glede interoperabilnosti pa je treba odstraniti;
- 9. za dobro upravljanje in vodenje projekta SEPA je treba spremeniti mandat in organizacijo Evropskega sveta za plačila. Kratkoročni korak bi bil okrepitev sekretariata, da bi ta lahko ustrezno podpiral Evropski svet za plačila pri njegovih številnih nalogah. V srednjeročnem in dolgoročnem obdobju pa bodo za izboljšanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti Evropskega sveta za plačila potrebne večje spremembe;
- 10. jasnost in gotovost glede nalog SEPA: za zagotovitev uspeha projekta SEPA Eurosistem pričakuje izpolnitev konkretnih nalog s seznama mejnikov za implementacijo in migracijo na SEPA.
Naslovniki poročila niso samo banke in bodoče plačilne institucije, ampak vsi ustrezni deležniki, kot so podjetja, javne uprave, trgovci in potrošniki.
Poročilo, ki je danes objavljeno v angleščini, bo kasneje na voljo tudi v drugih uradnih jezikih Skupnosti.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije