Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
SPOROČILO ZA JAVNOST

Skupna izjava Evropske komisije in Evropske centralne banke v pozdrav formalni uvedbi plačilnih instrumentov SEPA v bankah EU

28. januar 2008

Danes je zaživelo enotno območje plačil v eurih (Single Euro Payments Area – SEPA). Evropske banke bodo formalno uvedle prvi plačilni instrument SEPA za kreditna plačila. To predstavlja prvi korak v procesu migracije, ki bo potekala v naslednjih nekaj letih, ko se bodo stranke v okviru tržne pobude selile od obstoječih nacionalnih elektronskih plačilnih instrumentov k novim instrumentom SEPA. Gre za logično nadaljevanje uvedbe eura in bo prineslo precejšnje koristi zaradi bolj konkurenčnega in učinkovitega trga plačil.

SEPA je novo enotno območje plačil v eurih, ki ljudem omogoča, da v celotnem euroobmočju opravljajo plačila enako hitro, varno in preprosto, kot to počnejo v nacionalnem okolju. V območju SEPA so vsa eurska plačila obravnavana kot domača plačila, kar pomeni, da jih je mogoče opravljati z enim samim nizom plačilnih instrumentov. SEPA je tako naravno nadaljevanje uvedbe eura ter naslednji večji korak pri uresničitvi celotnega potenciala, ki ga za Evropo predstavlja enotni trg. S plačili SEPA je eurska plačila mogoče opravljati tudi v okviru EU zunaj euroobmočja, kakor tudi v številnih sosednjih državah [1].

Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija pozdravljata uradni začetek SEPA in priznavata obsežno pripravljalno delo, ki so ga za vzpostavitev območja SEPA pod okriljem Evropskega sveta za plačila opravile evropske banke. Današnji dan z uradno uvedbo plačilnega instrumenta SEPA za kreditna plačila tako predstavlja pomemben mejnik v procesu migracije na instrumente SEPA. Iz tehničnih in pravnih razlogov bo plačilni instrument SEPA za direktne obremenitve uveden kasneje, vendar najkasneje do 1. novembra 2009. Za kartična plačila pa je od 1. januarja 2008 v veljavi kartični okvir SEPA.

SEPA bo veliko prispevala k izvajanju lizbonske strategije. Izboljšala bo učinkovitost trgov plačil v EU in spodbujala inovacije ter s tem povečala konkurenčnost evropskega gospodarstva. V javnem sektorju bi lahko območje SEPA uporabili kot platformo za hitrejše uvajanje e-uprave in s tem prispevali k učinkovitemu zagotavljanju javnih storitev.

Kot sta pokazali študiji ECB [2] in Evropske komisije [3], bodo z območjem SEPA nastale zelo velike koristi. Predvsem študija Evropske komisije je pokazala, da bi lahko koristi, ki jih prinaša SEPA, samo na trgih plačil v naslednjih šestih letih presegle 123 milijard EUR. Če bi SEPA uporabljali tudi kot platformo za elektronsko izdajanje računov pa še dodatnih 238 milijard EUR.

Ti dve študiji sta ravno tako pokazali, da bo proces migracije na instrumente SEPA zahteven, še posebno za banke. V skladu s študijo ECB bi lahko banke občutno zmanjšale svoje stroške, vendar se bodo znašle tudi pred povečano konkurenco. SEPA bo bankam tudi omogočila, da tržijo nove storitve z dodano vrednostjo, ki so povezane s plačilno verigo. ECB in Evropska komisija zato pozivata banke, da ohranijo zagon v procesu uvajanja SEPA, da bi se lahko uporabniki v okviru tržne pobude hitro preselili k novim plačilnim instrumentom SEPA ter da bi bili stroški dvojnih plačil (tj. uporaba obstoječih nacionalnih plačilnih instrumentov poleg novih standardov SEPA) čim manjši. Tudi zato je potrebna hitra uvedba novega plačilnega instrumenta SEPA za direktne obremenitve, vsi ustrezni deležniki pa bi morali v celoti sprejeti kartični okvir SEPA.

Podjetja in javne uprave kot veliki uporabniki plačilnih instrumentov lahko z učinkovitostjo, ki jo omogoča SEPA, precej pridobijo. Zaradi tega bi morali imeti pomembno vlogo pri uspehu SEPA, s tem da v okviru tržne pobude čim prej začnejo uporabljati instrumente SEPA in se pri tem izognejo poslabšanju pogojev [4] na področju cen in storilnosti v primerjavi z obstoječimi nacionalnimi plačilnimi instrumenti.

Da bi zaznamovali uradni začetek SEPA, bodo Charlie McCreevy (komisar za notranji trg in storitve, Evropska komisija), Gertrude Tumpel-Gugerell (članica Izvršilnega odbora, ECB) in Gerard Hartsink (predsednik, Evropski svet za plačila) danes zvečer v Bruslju gostili slovesnost ob začetku SEPA skupaj z uglednimi gosti s trga plačil v EU.

  1. [1] Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica.

  2. [2] »The economic impact of the Single Euro Payments Area«, Occasional Paper ECB, št. 71, avgust 2007.

  3. [3] Sporočilo za javnost Komisije o rezultatih študije Capgemini.

  4. [4] http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ecofin/91272.pdf, str. 19

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije