Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Govor na slovesnosti »Dobrodošlica evru«

Govor predsednika ECB, g. Tricheta,
(Jean-Claude Trichet)
Ljubljana, 15. januar 2007

Spoštovane gospe in gospodje!

V veliko veselje mi je, da lahko danes skupaj z vami proslavljam uvedbo eura v Sloveniji in – po vstopu Grčije v letu 2001 – tudi drugo širitev euroobmočja od uvedbe eura v takratnih 11 državah članicah EU 1. januarja 1999.

1. januar 2007 je pomemben mejnik v dolgem in zahtevnem procesu gospodarskega in denarnega povezovanja, ki je Slovenijo pripeljal v euroobmočje. Priprave na uvedbo eura so terjale mnogo naporov, pa tudi politične volje in odločenosti za izvedbo stabilizacijsko usmerjenih ekonomskih politik v Sloveniji. Z njimi je Slovenija v zadnjih letih dosegla velik napredek tako pri nominalni kot tudi pri realni konvergenci in v letu 2006 izpolnila vse ekonomske in pravne konvergenčne kriterije. Obenem je beležila hitro gospodarsko rast, ki ji je omogočila, da zmanjša dohodkovno vrzel po pariteti kupne moči z nekaj več kot 60 odstotkov povprečja euroobmočja v letu 1995 na današnjih skoraj 80 odstotkov. Prebivalcem in prebivalkam Slovenije ob teh izjemnih dosežkih iskreno čestitam in vas vse toplo pozdravljam v euroobmočju.

1. januar 2007 za Slovenijo pomeni začetek novega gospodarskega obdobja. Ne pomeni pa konca gospodarskih izzivov in zaključka njene ekonomske integracije z ostalim euroobmočje in Evropsko unijo. Pravzaprav si mora Slovenija tako kot vse ostale članice euroobmočja še naprej prizadevati, da okrepi ekonomsko povezanost z euroobmočjem, in prepričan sem, da bo to tudi storila. Pri tem bi rad posebej poudaril, da zdaj, ko se ni več mogoče zanašati na neodvisno domačo denarno politiko in uravnavanje deviznega tečaja, še posebej pomembni postajata javnofinančna in strukturna politika.

Ob tej veseli priložnosti bi rad izpostavil nekaj vidikov širitve euroobmočja.

Prvič, v nasprotju z občasnimi kritikami sedanja širitev euroobmočja jasno dokazuje, da euroobmočje ni zaprt klub. Nasprotno, vrata so odprta vsem državam članicam EU, ki izpolnijo potrebne pogoje. Naj ob tem spomnim, da so vse države, ki so v EU vstopile v letih 2004 ali 2007, postale države članice ekonomske in monetarne unije z odstopanjem. To pomeni, da imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da uvedejo euro, ko bodo izpolnile konvergenčne kriterije. Nihče v euroobmočju, in prav gotovo nihče v ECB, nima namena preprečevati uvedbe eura v državah članicah EU izven euroobmočja. Temeljni pogoj – in tega jemljemo zelo resno – je izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev, določenih v Pogodbi o EU. S tem razlogom pregledujemo vzdržnost konvergenčnega procesa, pri čemer uporabljamo koherenten analitični okvir, ki je opredeljen v naših konvergenčnih poročilih. Ta okvir smo pri oceni dosedanjih pregledanih držav dosledno uporabljali v preteklosti in ga bomo pri naši analizi uporabljali tudi v prihodnje.

Uspeh, ki ga je od začetka 1. januarja 1999 zabeležilo euroobmočje vsekakor vzbuja spoštovanje. Ne le zato, ker je enotna valuta dosegla enako raven monetarne stabilnosti kot je uspelo le redkim prejšnjim nacionalnim valutam. Tudi ne samo zato, ker je bila inflacija v euroobmočju zadnjih osem let bistveno nižja kot v osmih letih pred uvedbo. Cenovna stabilnost je predpogoj za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Zato ni presenetljivo, da je gospodarstvo euroobmočja v tem osemletnem obdobju od januarja 1999 raslo hitreje kot v osemletnem obdobju prej in da je bilo v tem času ustvarjenih bistveno več novih delovnih mest: od 1. januarja 1999 je nastalo 12 milijonov novih delovnih mest, v osemletnem obdobju prej pa le 3 milijone. Vendar to ne pomeni, da v euroobmočju ne bi smeli stremeti za še boljšimi rezultati, posebej glede na sedanjo visoko raven brezposelnosti in počasno rast produktivnosti dela. Najpomembnejše je, da se poveča prožnost vseh trgov, še zlasti si moramo prizadevati za popolno liberalizacijo trgov blaga in storitev, za pospešeno nadaljevanje finančne integracije in za večjo prožnost trgov dela, vključno s prostim pretokom delovne sile. Prost pretok delavcev znotraj denarne unije ni pomemben samo za pravilno delovanje unije, ampak obenem simbolizira tudi globino finančne integracije, ki so jo dosegle države članice euroobmočja. Zato bi na tej točki rad še enkrat poudaril, da morajo biti vse preostale omejitve za iskalce zaposlitve iz Slovenije v okviru euroobmočja odpravljene. Takšne omejitve preprosto ne spadajo v območje enotne valutne.

Gospe in gospodje, dovolite mi, da Sloveniji še enkrat čestitam k uspešnemu vstopu v euroobmočje in uvedbi eura. Glede na zdravo ekonomsko politiko, ki jo je Slovenija izvajala doslej, sem prepričan, da bo najmlajša članica eurske »družine« nadaljevala z odgovorno domačo gospodarsko politiko in tudi v prihodnje dosegala stabilno in visoko gospodarsko rast ter še hitreje dohitevala ostale članice euroobmočja. Kot sem že poudaril, upam, da bodo države članice euroobmočja storile vse, kar je v njihovi moči, da okrepijo gospodarsko povezanost euroobmočja. Ta prizadevanja bodo pozitivno vplivala na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest za vseh 317 milijonov prebivalcev euroobmočja. Na koncu bi vse nove države članice rad še enkrat pozval, da oblikujejo in izvajajo zdravo in konsistentno gospodarsko politiko, s katero bodo dosegale trajno realno in nominalno konvergenco. Napredek na tem področju nam bo omogočil, da v euroobmočje sprejmemo še več novih članic.

Hvala za vašo pozornost.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije