32014R1333

Jezik
- Moj EUR-Lex
- Prijava
- Registracija
- Zadnja iskanja (0)

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Nasveti za iskanje

Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje

EUROPA
Začetna stran EUR-Lex
Uredba - 1333/2014 - SL - EUR-Lex

Dokument 32014R1333

Pomoč

Uredba (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke z dne 26. novembra 2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2014/48)

UL L 359, 16.12.2014, str. 97–116 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 12/12/2020

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/1333/oj

HTML

PDF

Uradni list

16.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 359/97

UREDBA (EU) št. 1333/2014 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 26. novembra 2014

o statistiki denarnih trgov

(ECB/2014/48)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izpolnjevanje svojih nalog potrebuje pripravo statistike poslov denarnega trga, in sicer zavarovanih, nezavarovanih in nekaterih izvedenih poslov denarnega trga, kakor so podrobneje določeni v tej uredbi, ki jih sklenejo denarne finančne institucije (MFI), z izjemo centralnih bank in skladov denarnega trga (SDT), z drugimi MFI ali se sklenejo med MFI in drugimi finančnimi institucijami, državo ali nefinančnimi družbami, pri čemer so izključeni posli znotraj skupine.

(2)

Glavni namen zbiranja te statistike je, da se Evropski centralni banki (ECB) zagotovijo celovite, podrobne in harmonizirane statistične informacije o denarnih trgih v euroobmočju. Podatki, izpeljani iz poslov, ki se zbirajo v zvezi z zgoraj navedenimi segmenti trga, zagotavljajo informacije o transmisijskem mehanizmu odločitev denarne politike. Zato so potreben zbir statističnih podatkov za namene denarne politike v euroobmočju.

(3)

Zbiranje statističnih podatkov je potrebno tudi zato, da se ECB omogoči zagotavljanje analitične in statistične podpore enotnemu mehanizmu nadzora (EMN) v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (3). V tem okviru je zbiranje statističnih podatkov potrebno tudi za podporo nalogam ECB na področju finančne stabilnosti.

(4)	Če se nacionalne centralne banke (NCB) odločijo, da ne bodo same zbirale podatkov, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, o tem obvestijo ECB, ki bo v tem primeru prevzela nalogo zbiranja podatkov neposredno od poročevalskih enot.

(5)

ECB je zavezana, da v skladu s Pogodbama in pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvajanje nalog ESCB, ki so opredeljene v Statutu ESCB in, v nekaterih primerih, v določbah, ki jih je sprejel Svet na podlagi člena 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(6)

Da ECB čim bolj zmanjša breme poročanja MFI ter hkrati zagotovi, da je na voljo pravočasna in visoko kakovostna statistika, bo sprva zahtevala poročanje podatkov od največjih MFI v euroobmočju, in sicer glede na obseg njihovih skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja v primerjavi s skupnimi glavnimi sredstvi v bilanci stanja za vse MFI v euroobmočju. Od 1. januarja 2017 lahko Svet ECB poveča število poročevalskih MFI tako, da upošteva tudi druga merila, kot sta pomembnost dejavnosti MFI na denarnih trgih ter njen pomen za stabilnost in delovanje finančnega sistema. ECB bo zagotovila, da bodo med poročevalskimi MFI najmanj tri iz vsake države članice, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja), s čimer bo zagotovljena minimalna raven geografske zastopanosti. NCB lahko na podlagi nacionalnih zahtev za statistično poročanje zbirajo podatke tudi od MFI, ki niso del dejanske poročevalske populacije, in v tem primeru se taki podatki poročajo in preverjajo v skladu s to uredbo.

(7)

Da se dalje zmanjša breme poročanja MFI s tem, da bi se izognili, da se zanje podvajajo zahteve za poročanje, ter da se hkrati zagotovi, da je na voljo pravočasna in visoko kakovostna statistika, bi ECB moralo biti omogočeno, da izvzame MFI iz poročanja podatkov, ki se nanašajo na posle financiranja z vrednostnimi papirji ali pogodbe na izvedene finančne instrumente, če so bili ti podatki že poročani repozitorijem sklenjenih poslov, pod pogojem, da ima ECB do pravočasnih in standardiziranih podatkov dostop v skladu z zahtevami, določenimi v tej uredbi.

(8)

Člen 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 določa, da lahko ECB sprejme uredbe za opredelitev in naložitev svojih zahtev za statistično poročanje dejanski poročevalski populaciji držav članic euroobmočja. Člen 6(4) določa, da lahko ECB sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavi pravica do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(9)	Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(10)	Kolikor podatki, ki se zbirajo v skladu s to uredbo, vsebujejo zaupne statistične informacije, se uporabljajo standardi za varstvo in uporabo takih informacij, ki so določeni v členih 8 in 8c Uredbe (ES) št. 2533/98.

(11)	Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB.

(12)

Čeprav je priznano, da uredbe, ki jih sprejme ECB na podlagi člena 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uredba (ES) št. 2533/98 navaja, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(13)	Zahteve za poročanje po tej uredbi ne posegajo v zahteve za poročanje, določene v drugih pravnih aktih in instrumentih ECB, ki lahko vsaj delno zajemajo tudi poročanje statističnih informacij o denarnih trgih po posameznih poslih ali v agregirani obliki –

Sprejel naslednjo uredbo:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.	„poročevalska enota“, „rezident“ in „rezidenčen“ imajo enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

„denarna finančna institucija“ (MFI) ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (4), ter se razlaga tako, da vključuje vse podružnice MFI, ki se nahajajo v Uniji in državah Efte, razen kadar je v kaki določbi te uredbe izrecno določeno drugače;

3.	„DFP“ pomeni druge finančne posrednike, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, kakor so opredeljeni v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

4.	„zavarovalne družbe“ pomenijo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja, kakor je določeno v ESR 2010;

5.	„pokojninski skladi“ pomenijo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje), kakor je določeno v ESR 2010;

6.	„nefinančne družbe“ pomenijo sektor nefinančnih družb, kakor je določeno v ESR 2010;

„država“ pomeni institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja, kakor je določeno v ESR 2010;

8.	„skupna glavna sredstva v bilanci stanja“ pomenijo skupna sredstva minus preostala sredstva, kakor sta ta pojma opredeljena v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33);

„statistika denarnih trgov“ pomeni statistiko v zvezi z zavarovanimi, nezavarovanimi in izvedenimi posli z instrumenti denarnega trga, sklenjenimi med MFI ter med MFI in DFP, zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, centralnimi bankami, državo in nefinančnimi družbami, pri čemer so izključeni posli znotraj skupine v zadevnem obdobju poročanja;

10.	„instrument denarnega trga“ pomeni kateri koli instrument, naveden v prilogah I, II in III;

11.

„sklad denarnega trga“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki potrebuje dovoljenje kot kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje po Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali je alternativni investicijski sklad po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki vlaga v kratkoročna sredstva in katerega posamični ali kumulativni cilji so nuditi donose v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu oziroma ohranjati vrednost investicije;

12.	„centralna banka“ pomeni katero koli centralno banko, ne glede na to, kje se nahaja;

13.	„nacionalne centralne banke“ ali „NCB“ pomenijo nacionalne centralne banke držav članic Unije;

14.

„referenčna poročevalska populacija“ pomeni rezidenčne MFI v euroobmočju, razen centralnih bank in SDT, ki od drugih MFI in/ali DFP, zavarovalnih družb, pokojninskih skladov, države, centralnih bank za naložbene namene ali nefinančnih družb sprejemajo vloge, denominirane v eurih, in/ali jim izdajajo katere koli druge dolžniške instrumente in/ali jim odobravajo posojila, denominirana v eurih, kakor so navedeni v prilogah I, II in III;

15.	„skupina“ pomeni skupino podjetij, vključno z bančno skupino, ki jo sestavljajo nadrejeno podjetje in njegova podrejena podjetja, katerih računovodski izkazi se konsolidirajo za namene Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8);

16.	„podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki je pravno odvisen del institucije in neposredno izvaja vse ali nekatere posle, ki so del dejavnosti institucije;

17.	„podružnica v Uniji in državah Efte“ pomeni podružnico, ki se nahaja in je registrirana v državi članici Unije ali državi Efte;

18.	„Evropsko združenje za prosto trgovino“ (Efta) pomeni medvladno organizacijo za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja v korist svojih držav članic;

19.

„posel znotraj skupine“ pomeni posel z instrumenti denarnega trga, ki ga poročevalska enota sklene z drugim podjetjem, ki je vključeno v iste polno konsolidirane računovodske izkaze. Šteje se, da sta podjetji, ki sta stranki v poslu, vključeni v isto polno konsolidacijo, kadar sta obe:

(a)

vključeni v konsolidacijo v skladu z Direktivo 2013/34/EU ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ali v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima sedež v tretji državi, v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli te tretje države, za katere se ugotovi, da so enakovredna MSRP, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1569/2007 (10) (ali računovodskimi standardi tretje države, ki se lahko uporabljajo v skladu s členom 4 navedene uredbe); ali

(b)

zajeti v isti konsolidirani nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) ali v zvezi s skupino, katere nadrejeno podjetje ima sedež v tretji državi, isti konsolidirani nadzor pristojnega organa tretje države, ki je preverjeno enakovreden nadzoru, ki ga določajo načela iz člena 127 Direktive 2013/36/EU;

20.

„delovni dan“ pomeni v zvezi s katerim koli datumom, ki je določen v pogodbi ali potrditvi za posel z instrumentom denarnega trga, tisti dan, na katerega so poslovne banke in devizni trgi odprti za splošno poslovanje (vključno s poslovanjem z zadevnim instrumentom denarnega trga) in poravnavajo plačila v isti valuti kot obveznost plačila, ki zapade v plačilo na ta datum ali se izračuna glede na ta datum. V primeru posla z instrumentom denarnega trga, ki ga ureja standardna okvirna pogodba, izdana s strani Evropskega bančnega združenja (EBF), združenja Loan Market Association (LMA), združenja International Swaps and Derivatives Association, Inc. (ISDA) ali drugega vodilnega evropskega ali mednarodnega tržnega združenja, se uporabi opredelitev, ki je določena v tej standardni okvirni pogodbi ali je vanjo vključena s sklicevanjem. V zvezi s poravnavo katerega koli posla z instrumentom denarnega trga, ki naj bi bil poravnan prek določenega poravnalnega sistema, pomeni dan, ko je ta poravnalni sistem odprt za poravnavo tovrstnih poslov;

21.	„dan poravnave v sistemu TARGET2“ pomeni kateri koli dan, ko je odprt sistem TARGET2 (transevropski sistem bruto poravnave v realnem času);

22.

„pogodba o začasni prodaji“ pomeni pogodbo, v skladu s katero lahko pogodbeni stranki sklepata posle, pri katerih se ena stranka (prodajalec) zaveže, da bo drugi stranki (kupec) na bližnji datum prodala določeno finančno premoženje (vrednostne papirje, borzno blago ali drugo finančno premoženje) proti plačilu prodajne cene s strani kupca prodajalcu, kupec pa se hkrati zaveže, da bo to finančno premoženje na točno določen datum v prihodnosti ali na poziv prodal nazaj prodajalcu proti plačilu cene povratnega nakupa s strani prodajalca kupcu. Vsak tak posel je lahko repo posel ali posel nakupa in povratne prodaje. Pogodba o začasni prodaji lahko pomeni tudi pogodbo o zastavi finančnega premoženja in podelitvi splošne pravice nadaljnje uporabe v zameno za posojilo v denarju na bližnji datum, z odplačilom posojila in obresti na oddaljenejši datum v zameno za vračilo finančnega premoženja. Repo posli se lahko sklenejo z vnaprej določenim datumom zapadlosti (repo posli s fiksnim rokom) ali brez vnaprej določenega datuma zapadlosti, kjer imata obe stranki možnost vsak dan obnoviti ali prekiniti pogodbo (odprti repo posli);

23.	„tristranski repo posel“ pomeni repo posel, pri katerem je tretja oseba odgovorna za izbiro in upravljanje zavarovanja v času trajanja posla;

24.

„valutna zamenjava“ pomeni posel zamenjave, pri katerem ena stranka drugi stranki proda določen znesek določene valute proti plačilu dogovorjenega zneska določene druge valute po dogovorjenem deviznem tečaju (znan kot promptni devizni tečaj) z zavezo, da prodano valuto na datum v prihodnosti (znan kot datum zapadlosti) kupi nazaj v zameno za prodajo prvotno kupljene valute po drugem deviznem tečaju (znan kot terminski devizni tečaj);

25.

„zamenjava indeksov čez noč“ (overnight index swap – OIS) pomeni obrestno zamenjavo, pri kateri je periodična spremenljiva obrestna mera enaka geometrijskemu povprečju obrestne mere čez noč (ali indeksa čez noč) v določenem obdobju. Končno plačilo se izračuna tako, da se nominalni znesek posla pomnoži z razliko med fiksno obrestno mero in sestavljeno obrestno mero čez noč, evidentirano v času trajanja OIS. Ker se ta uredba osredotoča samo na OIS, denominirane v eurih, je obrestna mera čez noč EONIA;

26.

„okvir Basel III za količnik likvidnostnega kritja“ pomeni količnik likvidnostnega kritja, ki ga je predlagal Baselski odbor za bančni nadzor ter ga je 7. januarja 2013 potrdila skupina guvernerjev in vodij nadzornih organov, nadzorni organ Baselskega odbora za bančni nadzor, kot globalni minimalni regulativni standard za mere kratkoročne likvidnosti v bančnem sektorju.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo rezidenčne MFI v euroobmočju iz referenčne poročevalske populacije, ki jih Svet ECB določi kot poročevalske enote v skladu z odstavkom 2 oziroma 3, ali MFI, določene kot poročevalske enote v skladu z odstavkom 4 na podlagi meril iz navedenega odstavka, in ki so obveščene o njihovih obveznostih poročanja v skladu z odstavkom 5 (v nadaljnjem besedilu: poročevalske enote).

2. Od datuma začetka veljavnosti te uredbe lahko Svet ECB odloči, da je MFI poročevalska enota, če njena skupna glavna sredstva v bilanci stanja obsegajo več kot 0,35 % skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja vseh MFI v euroobmočju na podlagi najnovejših podatkov, ki so na voljo ECB, tj.:

(a)	podatkov, ki se nanašajo na konec decembra koledarskega leta pred obvestitvijo v skladu z odstavkom 5; ali

(b)	če podatki iz (a) niso na voljo, podatkov, ki se nanašajo na konec decembra predhodnega leta.

Za potrebe te odločitve se iz izračuna skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja zadevne MFI izključijo podružnice zunaj države gostiteljice zadevne MFI.

3. Od 1. januarja 2017 lahko Svet ECB odloči, da med poročevalske enote uvrsti katero koli drugo MFI glede na obseg njenih skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja v primerjavi s skupnimi glavnimi sredstvi v bilanci stanja vseh MFI v euroobmočju, pomembnost njene dejavnosti pri trgovanju z instrumenti denarnega trga ter njen pomen za stabilnost in delovanje finančnega sistema v euroobmočju in/ali posameznih državah članicah.

4. Od 1. januarja 2017 lahko Svet ECB tudi odloči, da se za vsako državo članico euroobmočja kot poročevalske enote določijo najmanj tri MFI. Skladno s tem bodo v primeru, če so na podlagi odločitev Sveta ECB v skladu z odstavkom 2 ali odstavkom 3 izbrane manj kot tri MFI v določeni državi članici, dejansko poročevalsko populacijo sestavljale tudi druge MFI iz te države članice euroobmočja, ki jih zadevna NCB šteje za reprezentativne (v nadaljnjem besedilu: reprezentativne poročevalske enote), tako da so kot poročevalske enote za to državo članico določene najmanj tri poročevalske enote.

Reprezentativne poročevalske enote se izberejo med največjimi rezidenčnimi kreditnimi institucijami v zadevni državi članici euroobmočja na podlagi skupnih glavnih sredstev v bilanci stanja teh institucij, razen če NCB predlagajo in ECB pisno odobri druga merila.

5. ECB ali zadevna NCB obvesti zadevne MFI o vseh odločitvah Sveta ECB v skladu z odstavkom 2, 3 ali 4 in o njihovih obveznostih po tej uredbi. Obvestilo se pošlje v pisni obliki najmanj štiri mesece pred začetkom prvega poročanja.

6. Ne glede na odločitve Sveta ECB v skladu z odstavkom 2, 3 ali 4 lahko NCB na podlagi nacionalnih zahtev za statistično poročanje zbirajo statistične podatke o denarnih trgih tudi od rezidenčnih MFI v svoji državi članici, ki niso poročevalske enote v skladu z odstavkom 2, 3 ali 4 (v nadaljnjem besedilu: dodatne poročevalske enote). Če NCB na ta način določi dodatne poročevalske enote, jih o tem nemudoma obvesti.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

1. Za potrebe redne priprave statistike denarnih trgov poročevalske enote poročajo NCB države članice, katere rezidenti so, na konsolidirani podlagi, tudi za vse podružnice v Uniji in državah Efte, dnevne statistične informacije v zvezi z instrumenti denarnega trga. Zahtevane statistične informacije so določene v prilogah I, II in III. NCB prenese statistične informacije, ki jih prejme od poročevalskih enot, ECB v skladu s členom 4(2) te uredbe.

2. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se ravnajo poročevalske enote v zvezi z instrumenti denarnega trga. Te ureditve poročanja zagotovijo zagotavljanje zahtevanih statističnih informacij ter omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

3. Ne glede na zahtevo za poročanje iz odstavka 1 lahko NCB odloči, da poročevalske enote, ki so izbrane v skladu s členom 2(2), (3) in (4) in so rezidenti v državi članici te NCB, poročajo statistične informacije, določene v prilogah I, II in III, ECB. NCB o tem obvesti ECB in poročevalske enote, po čemer ECB opredeli in uvede ureditve poročanja, po katerih se ravnajo poročevalske enote, in prevzame nalogo zbiranja zahtevanih podatkov neposredno od poročevalskih enot.

4. Če je NCB izbrala dodatne poročevalske enote in jih obvestila, kakor je navedeno v členu 2(6), te dodatne poročevalske enote poročajo dnevne statistične informacije v zvezi z instrumenti denarnega trga tej NCB. NCB prenese statistične informacije, ki jih prejme od poročevalskih enot, ECB na njeno zahtevo v skladu s členom 4(2) te uredbe.

5. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dodatne poročevalske enote ravnajo, v skladu z nacionalnimi zahtevami za statistično poročanje. NCB zagotovijo, da nacionalne ureditve poročanja zahtevajo od dodatnih poročevalskih enot izpolnjevanje zahtev, ki so enakovredne členom 6 do 8, členu 10(3) ter členoma 11 in 12 te uredbe. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 4

Roki

1. V primeru, da NCB v skladu s členom 3(3) odloči, da poročevalske enote poročajo statistične informacije, določene v prilogah I, II in III, neposredno ECB, poročevalske enote te informacije prenesejo ECB na naslednji način.

(a)	Podatki, ki se zbirajo od poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(2), se prenesejo ECB enkrat na dan med 18. uro na datum sklenitve posla in 7. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

(b)	Podatki, ki se zbirajo od poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(3) in (4), se prenesejo ECB enkrat na dan med 18. uro na datum sklenitve posla in 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

(c)	Podatki, v zvezi s katerimi NCB uveljavi odstopanje v skladu s členom 5, se prenesejo ECB enkrat na teden med 18. uro na datum sklenitve posla in 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po koncu tedna, na katerega se podatki nanašajo.

2. V vseh primerih razen primera iz odstavka 1 NCB prenesejo dnevne statistične informacije o denarnih trgih, določene v prilogah I, II in III, ki jih prejmejo od poročevalskih enot, ECB na naslednji način.

(a)	Podatki, ki se zbirajo od poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(2), se prenesejo ECB enkrat na dan pred 7. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

(b)	Podatki, ki se zbirajo od poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(3) in (4), se prenesejo ECB enkrat na dan pred 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

(c)

Podatki, ki se zbirajo od dodatnih poročevalskih enot, izbranih v skladu s členom 2(6), se prenesejo ECB enkrat na dan pred 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla, enkrat na teden pred 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po koncu tedna, na katerega se podatki nanašajo, ali enkrat na mesec pred 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo. NCB odločijo o pogostosti poročanja in o tem nemudoma obvestijo ECB. NCB lahko enkrat letno spremenijo pogostost poročanja.

(d)	Podatki, v zvezi s katerimi NCB uveljavlja odstopanje v skladu s členom 5, se prenesejo ECB enkrat na teden pred 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po koncu tedna, na katerega se podatki nanašajo.

3. NCB za zagotovitev spoštovanja svojih rokov za poročanje, kot so določeni v odstavku 2, odločijo, do kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot, in o tem obvestijo poročevalske enote.

4. Kadar rok iz odstavka 1 ali 2 pade na dan, ko sistem TARGET2 ne deluje, se ta rok podaljša do naslednjega dneva delovanja sistema TARGET2, kakor je napovedano na spletni strani ECB.

Člen 5

Odstopanje

Kadar so poročevalske enote izbrane v skladu s členom 2(3) ali (4), lahko NCB odloči, da lahko te poročevalske enote prenesejo ECB dnevne statistične podatke o denarnih trgih enkrat na teden pred 13. uro po srednjeevropskem času na prvi dan poravnave v sistemu TARGET2 po koncu tedna, na katerega se podatki nanašajo, če iz operativnih razlogov ne morejo izpolniti zahteve za dnevno poročanje. ECB lahko določi pogoje za uporabo odstopanja s strani NCB.

Člen 6

Združitve, delitve, reorganizacija in insolventnost

1. Poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve, oddelitve (spin off) ali kakršne koli druge oblike prestrukturiranja, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti ECB in zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna, in v razumnem roku, preden začne učinkovati. Poročevalska enota obvesti ECB in zadevno NCB tudi v 14 dneh od zaključka takega postopka.

2. Če se poročevalska enota združi z drugim subjektom na način združitve s prevzemom, kakor je opredeljeno v Direktivi 2011/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), in je bil eden od subjektov, ki se združita, poročevalska enota, potem združeni subjekt še naprej poroča v skladu s to uredbo.

3. Če se poročevalska enota združi z drugim subjektom na način združitve z ustanovitvijo nove družbe, kakor je opredeljeno v Direktivi 2011/35/EU, in je bil eden od subjektov, ki se združita, poročevalska enota, potem novi subjekt poroča v skladu s to uredbo, če ustreza opredelitvi poročevalske enote.

4. Če se poročevalska enota razdeli na dva subjekta ali več subjektov na način delitve s pripojitvijo ali delitve z ustanovitvijo novih družb, kakor je opredeljeno v Šesti direktivi Sveta 82/891/EGS (13), in je eden od novih subjektov poročevalska enota, ta novi subjekt poroča v skladu s to uredbo. Delitev vključuje tudi postopek oddelitve, pri katerem poročevalska enota prenese vsa sredstva in obveznosti ali njihov del na novo družbo v zameno za delnice nove družbe.

5. Če poročevalska enota postane insolventna, izgubi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali drugače preneha z opravljanjem bančnih poslov, kar potrdi pristojni nadzorni organ, ni več zavezana poročati v skladu s to uredbo.

6. Za potrebe odstavka 5 se šteje, da je poročevalska enota insolventna, če nastopi eden ali več naslednjih primerov:

(a)	poročevalska enota izvede splošen prenos premoženja v korist upnikov ali za namen začetka reorganizacije ali prisilne ali prostovoljne poravnave z upniki;

(b)	poročevalska enota pisno prizna, da ni zmožna odplačati dolgov ob zapadlosti;

(c)	poročevalska enota da predlog ali privolitev ali ne oporeka, da se v zvezi z njo, vsem njenim premoženjem ali pomembnim delom njenega premoženja imenuje skrbnik, upravitelj, upravitelj prenehanja ali primerljiv izvršitelj;

(d)	pri sodišču ali drugem pristojnem organu je vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti nad poročevalsko enoto (razen s strani nasprotne stranke v zvezi z obveznostjo poročevalske enote do te nasprotne stranke);

(e)

poročevalska enota preneha ali postane insolventna (ali se nad njo začne kateri koli primerljiv postopek) ali vloži sama ali kateri koli javni organ, drug subjekt ali druga oseba predlog za njeno reorganizacijo, prisilno ali prostovoljno poravnavo, stečaj, prenehanje, likvidacijo ali podoben ukrep v skladu s katerim koli obstoječim ali bodočim zakonom ali drugim predpisom, pri čemer tak predlog (razen v primeru predloga za prenehanje ali primerljiv postopek, kjer ne velja 30-dnevni rok) ni bil zadržan ali zavržen v 30 dneh od vložitve;

(f)	v zvezi s poročevalsko enoto, vsem njenim premoženjem ali pomembnim delom njenega premoženja je imenovan skrbnik, upravitelj, upravitelj prenehanja ali primerljiv izvršitelj; ali

(g)	sklic kakršnega koli zbora upnikov poročevalske enote z namenom preučitve možnosti prostovoljne poravnave (ali katerega koli primerljivega postopka).

Člen 7

Določbe o zaupnosti

1. ECB in NCB pri prejemanju podatkov v skladu s to uredbo, ki vsebujejo zaupne informacije, in ravnanju z njimi, vključno z izmenjavo teh podatkov z drugimi NCB euroobmočja, uporabljajo standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki so določeni v členih 8 in 8c Uredbe (ES) št. 2533/98.

2. Ob upoštevanju odstavka 1 se nobene zaupne informacije iz statističnih podatkov, ki jih zbira ECB ali NCB v skladu s to uredbo, ne prenesejo ali drugače izmenjajo z nobenim organom ali drugo tretjo osebo razen ECB in NCB euroobmočja, razen če je zadevna poročevalska enota dala ECB ali zadevni NCB predhodno izrecno pisno soglasje in je ECB ali zadevna NCB, kjer je to ustrezno, s to poročevalsko enoto podpisala ustrezen sporazum o zaupnosti.

Člen 8

Preverjanje in obvezno zbiranje

ECB oziroma NCB imajo pravico do preverjanja in po potrebi obveznega zbiranja informacij, ki jih poročevalske enote zagotavljajo v skladu z zahtevami za statistično poročanje, določenimi v členu 3 te uredbe ter prilogah I, II in III k tej uredbi. Ta pravica se lahko izvaja zlasti v primeru, če poročevalska enota ne izpolnjuje standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV. Uporablja se tudi člen 6 Uredbe (ES) št. 2533/98.

Člen 9

Poenostavljen postopek spreminjanja

Izvršilni odbor ECB lahko ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za statistiko izvede tehnične spremembe prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot. Izvršilni odbor o kateri koli taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB.

Člen 10

Prvo poročanje

1. Za poročevalske enote, izbrane v skladu s členom 2(2), se prvo poročanje v skladu s to uredbo, ob upoštevanju prehodnih določb iz člena 12, začne s podatki za 1. april 2016.

2. Za poročevalske enote, izbrane v skladu s členom 2(3) in (4), se prvo poročanje v skladu s to uredbo začne na datum, ki ga ECB ali zadevna NCB sporoči poročevalski enoti v skladu s členom 2(5), v nobenem primeru pa ne prej kot 12 mesecev po sprejetju odločitve Sveta ECB v skladu s členom 2(3) ali (4).

3. Poleg tega, kadar so reprezentativne poročevalske enote izbrane v skladu s členom 2(4), lahko reprezentativna poročevalska enota predloži ECB ali zadevni NCB pisno prošnjo za začasno odložitev datuma prvega poročanja, v kateri navede razloge za tak odlog. Prošnja za odložitev se lahko odobri za največ šest mesecev, z možnostjo podaljšanj še za največ šest mesecev. ECB ali zadevna NCB lahko odobri odložitev datuma prvega poročanja za reprezentativno poročevalsko enoto, ki vloži prošnjo, če oceni, da je tak odlog upravičen. Poleg tega, če reprezentativna poročevalska enota na datum prvega poročanja nima nobenih podatkov za poročanje ali ima samo podatke, ki jih ECB in NCB ne štejeta za reprezentativne, lahko NCB odobri njeno izvzetje iz uporabe datuma prvega poročanja. Tako izvzetje lahko NCB odobri samo po uskladitvi z ECB, če tako ECB kot NCB menita, da je prošnja upravičena, in da izvzetje ne ogroža reprezentativnosti vzorca poročevalcev.

4. Za MFI, izbrane za dodatne poročevalske enote v skladu s členom 2(6), se prvo poročanje v skladu s to uredbo začne na datum, ki ga NCB sporoči dodatni poročevalski enoti v skladu s členom 2(6).

Člen 11

Redni pregled

ECB pregleda učinkovanje te uredbe po 12 mesecih od prvega poročanja in o tem izda poročilo. V skladu s priporočili v tem poročilu lahko poveča ali zmanjša število poročevalskih enot in/ali zahteve za statistično poročanje. Po tem prvem pregledu se vsaki dve leti opravi redna posodobitev dejanske poročevalske populacije.

Člen 12

Prehodna določba

V obdobju od 1. aprila 2016 do 1. julija 2016 bodo poročevalske enote lahko poročale ECB ali zadevni NCB statistične podatke o denarnih trgih samo za nekatere in ne za vse zadevne dneve. ECB ali zadevna NCB lahko določi, za katere dneve se zahteva poročanje.

Člen 13

Končni določbi

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 26. novembra 2014

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) Mnenje z dne 14. novembra 2014 (UL C 407, 15.11.2014, str. 1).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(4) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(6) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(7) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(8) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(9) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(10) Uredba Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 340, 22.12.2007, str. 66).

(11) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(12) Direktiva 2011/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o združitvi delniških družb (UL L 110, 29.4.2011, str. 1).

(13) Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 378, 31.12.1982, str. 47).

PRILOGA I

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi z zavarovanimi posli

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB) o vseh pogodbah o začasni prodaji in na njihovi podlagi sklenjenih poslih, vključno s tristranskimi repo posli, ki so denominirani v eurih in imajo zapadlost do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu sklenitve posla) ter jih poročevalska enota sklene z drugimi denarnimi finančnimi institucijami (MFI), drugimi finančnimi posredniki (DFP), zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, državo ali centralnimi bankami za naložbene namene ali z nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale).

DEL 2

VRSTE PODATKOV

Vrste podatkov na ravni posla (1), ki jih je treba poročati za vsak posel:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Transaction identifier (identifikacijska oznaka posla)	Notranja enolična identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel.	Identifikacijska oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča na posamezen datum poročanja za kateri koli segment denarnega trga.
Reporting date (datum poročanja)	Datum, na katerega se podatki prenesejo ECB ali NCB.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.
Counterparty code (koda nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Kadar se posli opravijo prek centralne nasprotne stranke (CNS), je treba zagotoviti identifikacijsko oznako pravnega subjekta (LEI), ki pripada CNS. Kadar se posli sklenejo z nefinančnimi družbami, DFP, zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, državo ali centralnimi bankami, in v primeru vseh drugih poslov, o katerih se poroča, pri katerih ni zagotovljena oznaka LEI nasprotne stranke, je treba zagotoviti podatek o vrsti nasprotne stranke.
Counterparty code ID (ID kode nasprotne stranke)	Oznaka, ki označuje vrsto prenesene posamezne kode nasprotne stranke.	Uporabi se v vseh primerih. Zagotovi se posamezna koda nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).	Obvezno, če ni zagotovljena posamezna koda nasprotne stranke. Sicer izbirno.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Prvotno izposojeni ali posojeni znesek.
Collateral nominal amount (nominalni znesek zavarovanja)	Nominalni znesek vrednostnih papirjev, zastavljenih za zavarovanje.	Razen pri tristranskih repo poslih in katerih koli drugih poslih, pri katerih zastavljeni vrednostni papirji niso označeni z eno samo mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (ISIN).
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel.
Settlement date (datum poravnave)	Datum nakupa, tj. datum, na katerega mora posojilodajalec izplačati denar posojilojemalcu, vrednostni papirji pa morajo biti preneseni od posojilojemalca k posojilodajalcu.	V primeru odprtih repo poslov je to datum, na katerega se poravna obnovitev (tudi če ne pride do izmenjave denarja).
Maturity date (datum zapadlosti)	Datum povratnega nakupa, tj. datum, na katerega mora posojilojemalec izplačati denar posojilodajalcu.	V primeru odprtih repo poslov je to datum, na katerega je treba odplačati glavnico in obresti, če se posel znova ne obnovi.
Transaction sign (predznak posla)	Izposojanje denarja v primeru poslov začasne prodaje ali posojanje denarja v primeru poslov začasnega nakupa.
ISIN of the collateral (številka ISIN zavarovanja)	Številka ISIN, ki je dodeljena vrednostnim papirjem, izdanim na finančnih trgih, in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov ter enolično označuje vrednostni papir (kakor je opredeljena s standardom ISO 6166).	Se poroča, razen pri tristranskih repo poslih in katerih koli drugih repo poslih, pri katerih zastavljeni vrednostni papirji niso označeni z eno samo številko ISIN.
Collateral type (vrsta zavarovanja)	Označuje vrsto finančnega premoženja, zastavljenega za zavarovanje, kadar ni zagotovljena posamezna številka ISIN.	Zagotovi se vedno, kadar ni zagotovljena posamezna številka ISIN.
Special collateral flag (oznaka posebnega zavarovanja)	Označuje, ali so repo posli sklenjeni s splošnim zavarovanjem ali s posebnim zavarovanjem. Polje je izbirno in se izpolni samo, če je to za poročevalsko enoto izvedljivo.	Poročanje tega polja je izbirno.
Deal rate (obrestna mera posla)	Obrestna mera, izražena v skladu s konvencijo za denarni trg „dejansko število dni/360 dni“, po kateri je bil sklenjen repo posel in po kateri se obrestuje posojeni denar.
Collateral haircut (odbitek pri vrednotenju zavarovanja)	Ukrep za nadzor tveganj, ki se uporabi za finančno premoženje za zavarovanje, pri čemer se vrednost tega finančnega premoženja za zavarovanje izračuna kot tržna vrednost finančnega premoženja, zmanjšana za določen odstotek (odbitek pri vrednotenju). Za potrebe poročanja se odbitek pri vrednotenju zavarovanja izračuna kot 100 minus razmerje med zneskom posojenega/izposojenega denarja in tržno vrednostjo zastavljenega zavarovanja vključno z natečenimi obrestmi.	Poročanje tega polja se zahteva samo za posle z enim samim zavarovanjem.
Counterparty code of the tri-party agent (koda nasprotne stranke, ki označuje agenta v tristranskem poslu)	Koda nasprotne stranke, ki označuje agenta v tristranskem poslu.	Poroča se samo pri tristranskih repo poslih.
Tri-party agent code ID (ID kode agenta v tristranskem poslu)	Oznaka, ki označuje vrsto prenesene posamezne kode agenta v tristranskem poslu.	Uporabi se v vseh primerih, kadar se zagotovi posamezna koda agenta v tristranskem poslu.
Beneficiary in case of transactions conducted via CCPs (upravičenec v primeru poslov, opravljenih prek CNS)

2. Prag pomembnosti

O poslih, sklenjenih z nefinančnimi družbami, se poroča samo, če so sklenjeni z nefinančnimi družbami, ki so na podlagi okvira Basel III za količnik likvidnostnega kritja (2) uvrščene med grosistične.

3. Izjeme

O poslih znotraj skupine se ne poroča.

(1) Standardi elektronskega poročanja in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na naslovu www.ecb.int.

(2) Glej Basel III: The liquidity coverage ratio and liquidity risk monitoring tools, str. 23 do 27, dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.

PRILOGA II

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi z nezavarovanimi posli

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB):

(a)

o vseh posojilih z uporabo instrumentov, opredeljenih v spodnji tabeli, denominiranih v eurih z zapadlostjo do vključno enega leta (opredeljeni kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu sklenitve posla), ki jih poročevalska enota najame pri drugih denarnih finančnih institucijah (MFI), drugih finančnih posrednikih (DFP), zavarovalnih družbah, pokojninskih skladih, državi ali centralnih bankah za naložbene namene ali pri nefinančnih družbah, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične (wholesale);

(b)

o vseh posojilih, danih drugim kreditnim institucijam, z zapadlostjo do vključno enega leta (opredeljena kot posli z datumom zapadlosti največ 397 dni po datumu sklenitve posla), v obliki nezavarovanih vlog ali nakupa komercialnih zapisov, potrdil o vlogah, vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom in drugih dolžniških vrednostnih papirjev z zapadlostjo do enega leta od kreditnih institucij izdajateljic.

Spodnja tabela vsebuje podroben standarden opis kategorij instrumentov za posle, ki jih morajo poročevalske enote poročati ECB. Če morajo poročevalske enote poročati o poslih svoji NCB, mora zadevna NCB te opise kategorij instrumentov prenesti na nacionalno raven v skladu s to uredbo.

Vrsta instrumenta

Opis

Deposits (vloge)

Nezavarovane obrestonosne vloge na odpoklic z odpovednim rokom ali z zapadlostjo največ eno leto, ki jih poročevalska enota sprejme (izposojanje) ali položi.

Certificate of deposit (potrdilo o vlogi)

Dolžniški instrument s fiksnim rokom, ki ga izda MFI in katerega imetnik je upravičen do obresti po določeni fiksni obrestni meri v določenem fiksnem obdobju do enega leta.

Commercial paper (komercialni zapis)

Dolžniški instrument, ki je nezavarovan ali je zavarovan s finančnim premoženjem, ki ga zagotovi izdajatelj, ter ima zapadlost največ eno leto in je obrestonosen ali diskontiran.

Floating rate note (vrednostni papir s spremenljivim donosom)

Dolžniški instrument, pri katerem se periodična plačila obresti izračunajo na podlagi vrednosti, tj. prek določitve osnovne referenčne obrestne mere, kot je Euribor, na vnaprej določene datume, t. i. datume določitve, in katerega zapadlost je največ eno leto.

Puttable instruments (instrumenti s prodajno opcijo)

Dolžniški instrument, pri katerem ima imetnik prodajno opcijo, tj. opcijo, da od izdajatelja zahteva predčasno poplačilo, pri čemer je prvi datum za uveljavitev opcije ali odpovedni rok najkasneje eno leto od datuma izdaje.

Callable instruments (instrumenti z nakupno opcijo)

Dolžniški instrument, pri katerem ima izdajatelj nakupno opcijo, tj. opcijo predčasnega odpoklica instrumenta, pri čemer je datum končnega poplačila najkasneje eno leto od datuma izdaje.

Other short-term debt securities (drugi kratkoročni dolžniški vrednostni papirji)

Nepodrejeni vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, z zapadlostjo do enega leta, ki so jih izdale poročevalske enote in so običajno tržni instrumenti ter se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje:

(a)	vrednostne papirje, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih izplačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)	netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni ter se prerazvrstijo med „dolžniške vrednostne papirje“.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

Vrste podatkov na ravni posla (1), ki jih je treba poročati za vsak posel:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Transaction identifier (identifikacijska oznaka posla)	Notranja enolična identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel.	Identifikacijska oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča na posamezen datum poročanja za kateri koli segment denarnega trga.
Reporting date (datum poročanja)	Datum, na katerega se podatki prenesejo ECB ali NCB.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.
Counterparty code (koda nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Kadar se posli opravijo prek centralne nasprotne stranke (CNS), je treba zagotoviti identifikacijsko oznako pravnega subjekta (LEI), ki pripada CNS. Kadar se posli sklenejo z nefinančnimi družbami, DFP, zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, državo ali centralnimi bankami, in v primeru vseh drugih poslov, o katerih se poroča, pri katerih ni zagotovljena oznaka LEI nasprotne stranke, je treba zagotoviti podatek o vrsti nasprotne stranke.
Counterparty code ID (ID kode nasprotne stranke)	Oznaka, ki označuje vrsto prenesene posamezne kode nasprotne stranke.	Uporabi se v vseh primerih. Zagotovi se posamezna koda nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).	Obvezno, če ni zagotovljena posamezna koda nasprotne stranke. Sicer izbirno.
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel, o katerem se poroča.
Settlement date (datum poravnave)	Datum, na katerega posojilodajalec posodi denar posojilojemalcu, oziroma na katerega se poravna nakup dolžniškega instrumenta.	V primeru računov na vpogled (call account) in drugih primerov izposojanja/posojanja na odpoklic z odpovednim rokom je to datum, na katerega se vloga obnovi (tj. na katerega bi bila vloga vrnjena, če bi bila odpoklicana/ne bi bila obnovljena).
Maturity date (datum zapadlosti)	Datum, na katerega mora posojilojemalec vrniti denar posojilodajalcu, oziroma na katerega zapade dolžniški instrument in ga je treba odplačati.	V primeru instrumentov z nakupno opcijo je treba zagotoviti končni datum zapadlosti. V primeru instrumentov s prodajno opcijo je treba zagotoviti prvi datum, na katerega se lahko prodajna opcija uveljavi. V primeru računov na vpogled in drugih primerov izposojanja/posojanja na odpoklic z odpovednim rokom je to prvi datum, na katerega je mogoče instrument odpoklicati.
First call/put date (prvi datum za uveljavitev nakupne/prodajne opcije)	Prvi datum, na katerega se lahko uveljavi nakupna/prodajna opcija.	Poroča se samo pri instrumentih z nakupno/prodajno opcijo, ki imajo prvi datum za uveljavitev nakupne/prodajne opcije.
Call/put notice period (odpovedni rok za nakupno/prodajno opcijo)	Pri instrumentih z nakupno/prodajno opcijo je to število koledarskih dni pred datumom, na katerega se lahko uveljavi nakupna/prodajna opcija, ko mora imetnik opcije o tem obvestiti imetnika/izdajatelja instrumenta. Pri vlogah na odpoklic z odpovednim rokom je to število koledarskih dni pred datumom, na katerega je mogoče vlogo odpoklicati, ko mora imetnik vloge o tem obvestiti posojilojemalca.	Se poroča samo pri instrumentih z nakupno/prodajno opcijo z odpovednim rokom in pri vlogah na odpoklic z vnaprej dogovorjenim odpovednim rokom.
Call/put (nakupna/prodajna opcija)	Oznaka, ki označuje, ali ima instrument nakupno ali prodajno opcijo.
Transaction sign (predznak posla)	Predznak posla pove, ali je denar, o katerem se poroča pod postavko nominalni znesek posla, izposojen ali posojen.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Pri vlogah je to denarni znesek, ki je posojen ali izposojen. V primeru dolžniških vrednostnih papirjev je to nominalni znesek izdanega/kupljenega vrednostnega papirja.
Transaction price (cena instrumenta ob izdaji)	Cena, po kateri je vrednostni papir izdan, tj. razmerje v odstotkih med prvotnim denarnim iztržkom in nominalnim zneskom.	Pri nezavarovanih vlogah se poroča 100.
Instrument type (vrsta instrumenta)	Uporabi se, da se označi instrument, prek katerega poteka izposojanje/posojanje, npr. prek nezavarovanih vlog, drugih nezavarovanih kratkoročnih dolžniških instrumentov s fiksno obrestno mero, drugih nezavarovanih kratkoročnih dolžniških instrumentov s spremenljivo obrestno mero ali komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem.
Type of rate (vrsta obrestne mere)	Uporabi se, da se označi, ali gre za instrument s fiksno ali spremenljivo obrestno mero.
Deal rate (obrestna mera posla)	Obrestna mera (izražena v skladu s konvencijo za denarni trg „dejansko število dni/360 dni“), po kateri je bila sklenjena vloga in po kateri se obrestuje posojeni denarni znesek. V primeru dolžniških instrumentov je to efektivna obrestna mera (izražena v skladu s konvencijo za denarni trg „dejansko število dni/360 dni“), po kateri je bil instrument izdan/kupljen.	Poroča se samo pri instrumentih s fiksno obrestno mero.
Reference rate (referenčna obrestna mera)	Osnovna referenčna obrestna mera, na podlagi katere se izračunajo periodična plačila obresti.	Poroča se samo pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero.
Spread (razpon)	Število bazičnih točk, ki se prišteje (če je pozitivno) k osnovni referenčni obrestni meri ali od nje odšteje (če je negativno), da se izračuna dejanska obrestna mera, ki velja za določeno obdobje.	Poroča se samo pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero.

2. Prag pomembnosti

O poslih, sklenjenih z nefinančnimi družbami, se poroča samo, če so sklenjeni z nefinančnimi družbami, ki so na podlagi okvira Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične.

3. Izjeme

O poslih znotraj skupine se ne poroča.

(1) Standardi elektronskega poročanja in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na naslovu www.ecb.int.

PRILOGA III

Sistem poročanja za statistiko denarnih trgov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti

DEL 1

VRSTE INSTRUMENTOV

Poročevalske enote poročajo Evropski centralni banki (ECB) ali zadevni nacionalni centralni banki (NCB):

(a)

o vseh poslih valutnih zamenjav, pri katerih se euri kupijo/prodajo promptno v zameno za tujo valuto in se prodajo oziroma kupijo nazaj na datum v prihodnosti po vnaprej dogovorjenem terminskem deviznem tečaju, ki jih poročevalska enota sklene z drugimi denarnimi finančnimi institucijami (MFI), drugimi finančnimi posredniki (DFP), zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, državo ali centralnimi bankami za naložbene namene ali z nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med velike (wholesale);

(b)

o poslih zamenjav indeksov čez noč (overnight index swaps – OIS), denominiranih v eurih, ki jih poročevalska enota sklene z drugimi denarnimi finančnimi institucijami (MFI), DFP, zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, državo ali centralnimi bankami za naložbene namene ali z nefinančnimi družbami, ki so v skladu z okvirom Basel III za količnik likvidnostnega kritja uvrščene med grosistične.

DEL 2

VRSTE PODATKOV

Vrste podatkov na ravni posla (1), ki jih je treba poročati za vsak posel zamenjav indeksov čez noč:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Transaction identifier (identifikacijska oznaka posla)	Notranja enolična identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel.	Identifikacijska oznaka posla je enolična za vsak posel, o katerem se poroča na posamezen datum poročanja za kateri koli segment denarnega trga.
Reporting date (datum poročanja)	Datum, na katerega se podatki prenesejo ECB ali NCB.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.
Counterparty code (koda nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Kadar se posli opravijo prek centralne nasprotne stranke (CNS), je treba zagotoviti identifikacijsko oznako pravnega subjekta (LEI), ki pripada CNS. Kadar se posli sklenejo z nefinančnimi družbami, DFP, zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, državo ali centralnimi bankami, in v primeru vseh drugih poslov, o katerih se poroča, pri katerih ni zagotovljena oznaka LEI nasprotne stranke, je treba zagotoviti podatek o vrsti nasprotne stranke.
Counterparty code ID (ID kode nasprotne stranke)	Oznaka, ki označuje vrsto prenesene posamezne kode nasprotne stranke.	Uporabi se v vseh primerih. Zagotovi se posamezna koda nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, po standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).	Obvezno, če ni zagotovljena posamezna koda nasprotne stranke. Sicer izbirno.
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel, o katerem se poroča.
Spot value date (datum uporabe promptnega deviznega tečaja)	Datum, na katerega ena stranka drugi stranki proda določen znesek določene valute proti plačilu dogovorjenega zneska določene druge valute po dogovorjenem deviznem tečaju, ki je znan kot promptni devizni tečaj.
Maturity date (datum zapadlosti)	Datum, na katerega se posel valutne zamenjave izteče in se valuta, ki je bila prodana na datum uporabe promptnega deviznega tečaja, kupi nazaj.
Transaction sign (predznak posla)	Uporabi se, da se označi, ali se znesek v eurih, o katerem se poroča pod postavko nominalni znesek posla, na datum uporabe promptnega deviznega tečaja kupi ali proda.	To se mora nanašati na eurski del posla, tj. ali se na datum uporabe promptnega deviznega tečaja euri kupijo ali prodajo.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Znesek v eurih, ki se kupi ali proda na datum uporabe promptnega deviznega tečaja.
Foreign currency code (koda tuje valute)	Trimestna mednarodna koda ISO valute, ki se kupi/proda v zameno za eure.
Foreign exchange spot rate (promptni devizni tečaj)	Devizni tečaj med eurom in tujo valuto, ki se uporabi za promptni del posla valutne zamenjave.
Foreign exchange forward points (bazične točke do terminskega deviznega tečaja)	Razlika med promptnim deviznim tečajem in terminskim deviznim tečajem, izražena v bazičnih točkah, v skladu s prevladujočo tržno konvencijo za zadevni par valut.
Beneficiary in case of transactions conducted via CCPs (upravičenec v primeru poslov, opravljenih prek CNS)

Vrste podatkov na ravni posla, ki jih je treba poročati za vsak posel OIS:

Polje	Opis podatkov	Druga možnost poročanja (če obstaja) in druge prilagoditve
Transaction identifier (identifikacijska oznaka posla)	Notranja enolična identifikacijska oznaka posla, ki jo poročevalska enota uporabi za vsak posel.	Identifikacijska oznaka posla mora biti enolična za vsak posel, o katerem se poroča na posamezen datum poročanja za kateri koli segment denarnega trga.
Reporting date (datum poročanja)	Datum, na katerega se podatki prenesejo ECB ali NCB.
Electronic time stamp (elektronski časovni žig)	Čas, ko je posel sklenjen ali vknjižen.	Izbirno.
Counterparty code (koda nasprotne stranke)	Identifikacijska koda, ki se uporabi za prepoznavo nasprotne stranke poročevalske enote pri poslu, o katerem se poroča.	Kadar se posli opravijo prek centralne nasprotne stranke (CNS), je treba zagotoviti oznako LEI, ki pripada CNS. Kadar se posli sklenejo z nefinančnimi družbami, DFP, zavarovalnimi družbami, pokojninskimi skladi, državo ali centralnimi bankami, in v primeru vseh drugih poslov, o katerih se poroča, pri katerih ni zagotovljena oznaka LEI nasprotne stranke, je treba zagotoviti podatek o vrsti nasprotne stranke.
Counterparty code ID (ID kode nasprotne stranke)	Oznaka, ki označuje vrsto prenesene posamezne kode nasprotne stranke.	Uporabi se v vseh primerih. Zagotovi se posamezna koda nasprotne stranke.
Counterparty location (lokacija nasprotne stranke)	Koda ISO države, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka.	Obvezno, če ni zagotovljena posamezna koda nasprotne stranke. Sicer izbirno.
Trade date (datum sklenitve posla)	Datum, na katerega stranki skleneta finančni posel.
Start date (začetni datum)	Datum, na katerega se izračuna obrestna mera čez noč za periodično spremenljivo obrestno mero.
Maturity date (datum zapadlosti)	Zadnji datum v obdobju, za katero se izračuna sestavljena obrestna mera čez noč.
Fixed interest rate (fiksna obrestna mera)	Fiksna obrestna mera, ki se uporabi pri izračunu izplačila OIS.
Transaction sign (predznak posla)	Predznak, ki označuje, ali poročevalska enota plača ali prejme obresti po fiksni obrestni meri.
Transaction nominal amount (nominalni znesek posla)	Nominalni znesek OIS.

3. Prag pomembnosti

4. Izjeme

O poslih znotraj skupine se ne poroča.

(1) Standardi elektronskega poročanja in tehnične specifikacije za podatke so določeni posebej. Dostopni so na naslovu www.ecb.int.

PRILOGA IV

Minimalni standardi, ki jih mora upoštevati dejanska poročevalska populacija

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

Minimalni standardi za prenos:

(i)	poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določita ECB in zadevna nacionalna centralna banka (NCB);

(ii)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določita ECB in zadevna NCB;

(iii)

poročevalska enota mora ECB in zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(iv)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do ECB in zadevne NCB.

Minimalni standardi za točnost:

(i)	statistične informacije morajo biti pravilne;

(ii)	poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(iii)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti ECB in zadevni NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;

(iv)	poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določita ECB in zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(i)	statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(ii)	v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(iii)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.	Minimalni standardi za popravke: Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.

Na vrh