32006O0016

Jezik
- Moj EUR-Lex
- Prijava
- Registracija
- Zadnja iskanja (0)

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Nasveti za iskanje

Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje

EUROPA
Začetna stran EUR-Lex
EUR-Lex - 32006O0016 - SL

Dokument 32006O0016

Pomoč

Smernica Evropske centralne banke z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2006/16)

UL L 348, 11.12.2006, str. 1–37 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 10 zvezek 008 str. 3 - 39
posebna izdaja v romunščini: poglavje 10 zvezek 008 str. 3 - 39

Pravni status dokumenta Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 30/12/2010; razveljavil 32010O0020

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2006/887/oj

HTML

PDF

Uradni list

11.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 348/1

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 10. novembra 2006

o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank

(ECB/2006/16)

(2006/887/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke in zlasti členov 12.1, 14.3 in 26.4 Statuta,

ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB), v skladu z drugo in tretjo alinejo člena 47.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski sistem centralnih bank (ESCB) je obvezan poročati v skladu s členom 15 Statuta.

(2)	V skladu s členom 26.3 Statuta pripravi Izvršilni odbor konsolidirano bilanco stanja ESCB za analitične in operativne namene.

(3)	V skladu s členom 26.4 Statuta sprejme Svet ECB za uporabo člena 26 Statuta potrebna pravila za standardiziranje računovodstva in finančnega poročanja o poslovanju nacionalnih centralnih bank (NCB).

(4)

Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarne prihodke, bi morali harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v Prilogah IV, VIII in IX.

(5)

Smernica ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (1) zahteva večje spremembe. Od 1. januarja 2007 bo ESCB uporabljal pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla za evidentiranje transakcij v tuji valuti, finančnih instrumentov v tuji valuti in pripadajočih časovnih razmejitev. Zaradi jasnosti je zaželeno, da se Smernica preoblikuje v enotno besedilo –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitve

1. V tej smernici:

(a)	„nacionalne centralne banke“ (NCB) pomeni nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro;

(b)	„Eurosistem“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro;

(c)	„računovodski nameni in nameni finančnega poročanja Eurosistema“ pomeni namene, za katere ECB pripravlja računovodske izkaze iz Priloge I v skladu s členoma 15 in 26 Statuta;

(d)	„poročevalec“ pomeni ECB ali katero od NCB;

(e)	„datum četrtletnega prevrednotenja“ pomeni datum zadnjega koledarskega dne v četrtletju;

(f)	„konsolidacija“ pomeni računovodski proces, s katerim se finančni podatki več posamičnih pravnih subjektov združijo, kakor da pripadajo enemu subjektu;

(g)	„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni 12-mesečno obdobje od datuma, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, ki je sprejela euro;

(h)	„ključ za razdelitev bankovcev“ pomeni odstotke, ki izhajajo iz upoštevanja deleža ECB v skupni količini izdanih eurobankovcev in uporabe ključa vpisanega kapitala na deležu NCB v tej skupni količini, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev (2).

2. Opredelitve drugih tehničnih pojmov, uporabljenih v tej smernici, so priložene kot Priloga II.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta smernica se uporablja za ECB in NCB za računovodske namene in namene finančnega poročanja Eurosistema.

2. Področje uporabe te smernice je omejeno na računovodski režim in režim finančnega poročanja Eurosistema, ki ga določa Statut. Posledično se ne uporablja za nacionalna poročila in računovodske izkaze NCB. Zaradi doseganja skladnosti in primerljivosti med režimom Eurosistema in nacionalnimi režimi se priporoča, da NCB v obsegu, ki je mogoč, upoštevajo pravila, določena s to smernico, za svoja nacionalna poročila in računovodske izkaze.

Člen 3

Temeljne računovodske predpostavke

Uporabljajo se naslednje temeljne računovodske predpostavke:

(a)

realnost in preglednost: računovodske metode in finančno poročanje odsevajo realnost, so pregledne in upoštevajo kakovostne značilnosti razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Transakcije se evidentirajo in prikažejo v skladu s svojo vsebino in realnostjo, ne samo v skladu s svojo pravno obliko;

(b)

previdnost: vrednotenje sredstev in obveznosti ter priznavanje prihodkov se izvede previdno. V okviru te smernice to pomeni, da se nerealizirani prihodki v izkazu poslovnega izida ne priznavajo kot prihodek, temveč se prikažejo neposredno na računu vrednotenja, in da se nerealizirani odhodki evidentirajo ob koncu leta v izkazu poslovnega izida, če presegajo prejšnje prihodke vrednotenja, zabeležene na ustreznem računu vrednotenja. Skrite rezerve ali namerno napačno navajanje postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida niso skladne s predpostavko previdnosti;

(c)

dogodki po datumu bilance stanja: sredstva in obveznosti se prilagodijo dogodkom, ki se zgodijo med datumom letne bilance stanja in datumom, ko pristojni organi odobrijo računovodske izkaze, če navedeni dogodki vplivajo na stanje sredstev ali obveznosti na datum bilance stanja. Do prilagoditve sredstev in obveznosti ne pride, razkrijejo pa se tisti dogodki, ki se zgodijo po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, vendar pa so tako pomembni, da bi njihovo nerazkritje lahko vplivalo na zmožnost uporabnikov računovodskih izkazov, da oblikujejo ustrezne ocene in odločitve;

(d)	pomembnost: odstopanja od računovodskih pravil, vključno s tistimi, ki vplivajo na izračun izkazov poslovnega izida posameznih NCB in ECB, so dovoljena samo, če se lahko zanje utemeljeno presodi, da so nepomembna v vsesplošnem okviru in predstavitvi računovodskih izkazov poročevalca;

(e)	načelo časovne neomejenosti delovanja: izkazi se pripravijo na podlagi načela časovne neomejenosti delovanja;

(f)	načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka: prihodki in stroški se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so zasluženi ali povzročeni, in ne v obdobju, v katerem so prejeti ali plačani;

(g)	skladnost in primerljivost: merila za vrednotenje bilance stanja in priznavanje prihodkov se uporabljajo skladno v smislu enotnosti in kontinuiranosti pristopa znotraj Eurosistema zaradi zagotavljanja primerljivosti podatkov v računovodskih izkazih.

Člen 4

Priznavanje sredstev in obveznosti

Finančna ali druga sredstva/obveznosti se priznajo v bilanci stanja poročevalca, če:

(a)	je verjetno, da bo katera koli prihodnja ekonomska korist v zvezi s postavko sredstev ali obveznosti pritekala k poročevalcu ali od njega odtekala; in

(b)	so vsa tveganja in nagrade v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v največji meri prenesene na poročevalca; in

(c)	je mogoče nabavno ceno ali vrednost sredstev za poročevalca ali znesek obveznosti zanesljivo izmeriti.

Člen 5

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla in pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave

1. Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla se uporablja kot osnova za evidentiranje transakcij v tuji valuti, finančnih instrumentov v tuji valuti in pripadajočih časovnih razmejitev. Za izvajanje tega pristopa sta se razvili dve različni metodi:

a)	„standardni pristop“, kakor je določen v Poglavjih III in IV ter v Prilogi III; in

b)	„alternativni pristop“, kakor je določen v Prilogi III.

2. Transakcije z vrednostnimi papirji v tuji valuti se lahko še naprej evidentirajo v skladu s pristopom evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila poravnave. S tem povezane natečene obresti, vključno s premijami ali diskonti, se evidentirajo dnevno od datuma promptne poravnave.

3. Posamezne NCB lahko uporabljajo za evidentiranje vseh posebnih transakcij v eurih, finančnih instrumentov in pripadajočih časovnih razmejitev bodisi pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla ali pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave.

4. Razen računovodskih prilagoditev ob koncu četrtletja in ob koncu leta ter postavk, ki so razkrite pod „Druga sredstva“ in „Druge obveznosti“, zneski, predstavljeni kot del dnevnega finančnega poročanja za namene finančnega poročanja Eurosistema, kažejo samo denarne tokove v postavkah bilance stanja.

POGLAVJE II

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

Člen 6

Sestava bilance stanja

Sestava bilance stanja ECB in posameznih NCB za namene finančnega poročanja Eurosistema temelji na strukturi, določeni v Prilogi IV.

Člen 7

Pravila vrednotenja bilance stanja

1. Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi IV določeno drugače.

2. Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev in finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To poročevalcem ne preprečuje, da ne bi pogosteje prevrednotili svojih portfeljev za interne namene, če med četrtletjem poročajo postavke v svojih bilancah stanja samo po transakcijski vrednosti.

3. Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in razlike zaradi spremembe tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se izvaja po posameznih valutah za tujo valuto, za bilančne in zabilančne transakcije, in po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip za vrednostne papirje, razen za vrednostne papirje, vključene v postavko „Druga finančna sredstva“, ki se obravnavajo kot ločeno imetje.

4. Vknjižbe prevrednotenja se stornirajo ob koncu naslednjega četrtletja, razen nerealiziranih odhodkov, ki se ob koncu leta prenesejo v izkaz poslovnega izida; med četrtletjem se vse transakcije poročajo po transakcijskih cenah in tečajih.

Člen 8

Povratne transakcije

1. Povratna transakcija, ki se izvede v skladu s pogodbo o povratnem nakupu, se evidentira kot prejeti zavarovani depozit na strani obveznosti v bilanci stanja, medtem ko postavka, ki predstavlja zavarovanje, ostane na strani sredstev v bilanci stanja. Prodane vrednostne papirje, ki se odkupijo v skladu s pogodbami o povratnem nakupu, obravnava poročevalec, ki jih mora odkupiti, kakor da so zadevna sredstva še vedno del portfelja, iz katerega so bila prodana.

2. Povratna transakcija, ki se opravi v skladu s pogodbo o povratni prodaji, se v višini zneska posojila evidentira kot dano zavarovano posojilo na strani sredstev v bilanci stanja. Vrednostni papirji, pridobljeni v skladu s pogodbami o povratni prodaji, se ne prevrednotijo, noben prihodek ali odhodek iz tega naslova se ne prenaša v izkaz poslovnega izida poročevalca, ki sredstva posoja.

3. Pri transakcijah posojanja vrednostnih papirjev ti ostanejo v bilanci stanja prenosnika. Take transakcije se evidentirajo na enak način, kot je predpisan za posle povratnega nakupa. Toda če vrednostni papirji, ki si jih izposodi poročevalec, ki deluje kot prevzemnik, niso shranjeni na njegovem skrbniškem računu ob koncu leta, prevzemnik oblikuje rezervacije za izgube, če je tržna vrednost zadevnih vrednostnih papirjev od datuma sklenitve pogodbe o posojanju narasla. Prevzemnik izkazuje obveznost za povratni prenos vrednostnih papirjev, če so bili vrednostni papirji medtem prodani.

4. Zavarovane transakcije z zlatom se obravnavajo kot pogodbe o povratnem nakupu. Tokovi zlata, povezani s temi zavarovanimi transakcijami, se ne evidentirajo v računovodskih izkazih, razlika med promptno in terminsko ceno transakcije se časovno razmeji.

5. Povratne transakcije, vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev, izvedene v skladu s programom avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev, se dejansko evidentirajo v bilanci stanja le, če je med celotnim obdobjem trajanja posla zavarovanje zagotovljeno v obliki gotovine.

Člen 9

Tržni lastniški instrumenti

1. Ta člen velja za tržne lastniške instrumente, tj. lastniške vrednostne papirje ali delniške sklade, ne glede na to, ali transakcije izvede neposredno poročevalec ali njegov posrednik, razen dejavnosti, izvedenih za pokojninske sklade, udeležb v drugih družbah, naložb v hčerinske družbe, pomembnih deležev ali finančnih naložb v osnovna sredstva.

2. Lastniški instrumenti, denominirani v tujih valutah, ne predstavljajo dela celotne valutne pozicije, ampak so del ločenega valutnega imetja. Izračun s tem povezanih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik se izvede bodisi z metodo neto povprečne nabavne vrednosti bodisi z metodo povprečne nabavne vrednosti.

3. Priporočeno je, da se lastniški instrumenti obravnavajo v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

prevrednotenje lastniških portfeljev se izvede v skladu s členom 7(2). Prevrednotenje se izvaja po posameznih postavkah. Za delniške sklade se cenovno prevrednotenje izvede na neto osnovi in ne po posameznih delnicah. Med različnimi lastniškimi vrednostnimi papirji ali delniškimi skladi ni neto izravnave;

(b)	transakcije se evidentirajo v bilanci stanja po transakcijski ceni;

(c)	posredniška provizija se lahko evidentira bodisi kot transakcijski strošek, vključen v nabavno ceno sredstev, bodisi kot izdatek v izkazu poslovnega izida;

(d)	znesek kupljene dividende je vključen v nabavni ceni lastniškega instrumenta. Na presečni datum dividende, dokler izplačilo dividende še ni prejeto, se lahko znesek kupljene dividende obravnava kot ločena postavka;

(e)	časovne razmejitve dividend niso knjižene ob koncu obdobja, saj so že izkazane v tržni ceni lastniških instrumentov, razen delnic, v katerih ceno ni vključena pravica do izplačila dividend;

(f)

nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje se ob njihovi izdaji obravnavajo kot ločeno sredstvo. Nabavna vrednost se izračuna na osnovi obstoječih povprečnih nabavnih vrednosti za delnice, izvršilne cene novo pridobljenih delnic in na osnovi razmerja med obstoječimi in novimi delnicami. Druga možnost je, da lahko cena pravice prednostnega nakupa temelji na vrednosti pravice na trgu, obstoječi povprečni nabavni vrednosti delnice in tržni ceni delnice pred novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa.

Člen 10

Bankovci

1. Za izvajanje člena 52 Statuta se bankovci drugih sodelujočih držav članic, ki jih ima posamezna NCB, ne evidentirajo kot bankovci v obtoku, temveč kot saldi na računih znotraj Eurosistema. Postopek za obravnavanje bankovcev drugih sodelujočih držav članic je naslednji:

(a)	NCB, ki prejme bankovce v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja, izdane s strani drugih NCB, dnevno obvešča NCB izdajateljico o vrednosti prejetih bankovcev za menjavo, razen če je dana dnevna količina majhna. NCB izdajateljica izda NCB prejemnici ustrezno plačilo prek sistema TARGET; in

(b)	podatki o „bankovcih v obtoku“ se prilagodijo v poslovnih knjigah NCB izdajateljice ob prejetju zgoraj omenjenega obvestila.

2. Znesek „bankovcev v obtoku“ v bilancah stanja posameznih NCB je rezultat treh komponent:

(a)

neprilagojene vrednosti eurobankovcev v obtoku, vključno z bankovci v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja z letom prehoda na eurogotovino za NCB, ki sprejme euro, ki se izračuna v skladu z eno od naslednjih dveh metod:

Metoda A:

B = P – D – N – S

Metoda B:

B = I – R – N

Pri tem:

B je neprilagojena vrednost „bankovcev v obtoku“

P je vrednost bankovcev, natisnjenih ali prejetih od tiskarne ali drugih NCB

D je vrednost uničenih bankovcev

N je vrednost nacionalnih bankovcev NCB izdajateljice, ki jih imajo druge NCB (o njih je bila obveščena, vendar še niso bili repatriirani)

I je vrednost bankovcev, danih v obtok

R je vrednost prejetih bankovcev

S je vrednost bankovcev na zalogi/v trezorju.

(b)	minus znesek neobrestovane terjatve do banke ECI v zvezi z razširjenim testnim programom hrambe (ECI) pri prenosu lastništva bankovcev, ki so povezani s programom ECI;

(c)	plus ali minus znesek prilagoditev, ki izhajajo iz uporabe ključa za razdelitev bankovcev.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE PRIHODKOV

Člen 11

Priznavanje prihodkov

1. Za priznavanje prihodkov se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	realizirani dobički in realizirane izgube se prenašajo v izkaz poslovnega izida;

(b)	nerealizirani dobički se ne priznajo kot prihodek, ampak se evidentirajo neposredno na račun vrednotenja;

(c)	nerealizirane izgube ob koncu leta se prenašajo v izkaz poslovnega izida, kadar presegajo predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na ustreznem računu vrednotenja;

(d)	nerealizirane izgube, prenesene v izkaz poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme novih nerealiziranih dobičkov;

(e)	ni neto izravnave nerealiziranih izgub pri katerem koli vrednostnem papirju, valuti ali imetju v zlatu v breme nerealiziranih dobičkov iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata.

2. Premije in diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnega prihodka ter se amortizirajo med preostalim obdobjem do dospelosti vrednostnih papirjev bodisi po linearni metodi bodisi po metodi notranje stopnje donosa (IRR). Vendar pa je metoda IRR obvezna za diskontne vrednostne papirje, ki imajo ob nakupu preostalo dospelost daljšo od enega leta.

3. Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti, npr. obveznosti iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti v tuji valuti, se izračunajo in evidentirajo na računih dnevno, na podlagi zadnjih razpoložljivih tečajev. Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti v eurih se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj četrtletno. Časovne razmejitve za druge postavke se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj letno.

4. Neodvisno od pogostosti izračunavanja časovnih razmejitev, toda z izjemami, na katere se nanaša člen 5(4), poročevalci med četrtletjem poročajo podatke po transakcijski vrednosti.

5. Časovne razmejitve v tujih valutah se preračunajo po menjalnem tečaju na datum evidentiranja in vplivajo na valutno pozicijo.

6. Na splošno se lahko za izračun časovnih razmejitev med letom uporablja lokalna praksa (tj. izračun do bodisi zadnjega poslovnega dneva bodisi zadnjega koledarskega dneva četrtletja). Toda ob koncu leta je obvezni referenčni datum 31. december.

7. Valutni odlivi, ki povzročijo spremembo v stanju določene valute, lahko povzročijo realizirane pozitivne ali negativne tečajne razlike.

Člen 12

Stroški transakcij

1. Za stroške transakcij se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a)	metoda povprečne nabavne vrednosti se uporablja dnevno za zlato, instrumente in vrednostne papirje v tuji valuti, za izračun nabavne vrednosti prodanih postavk, ob upoštevanju vpliva gibanja menjalnega tečaja in/ali cen;

(b)	povprečna nabavna cena/tečaj za sredstva/obveznosti se zmanjša/poveča za nerealizirane izgube, prenesene v izkaz poslovnega izida ob koncu leta;

(c)

pri nakupu kuponskih vrednostnih papirjev se znesek kupljenega kuponskega prihodka obravnava kot ločena postavka. Pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se vključi v stanje te valute, ne pa v nabavne stroške ali ceno sredstva za namen ugotavljanja povprečne cene, niti v vrednost te valute.

2. Za vrednostne papirje se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a)	transakcije se evidentirajo po transakcijski ceni in knjižijo v računovodskih izkazih po čisti ceni;

(b)	provizije za skrbništvo in upravljanje, provizije za tekoče račune in drugi posredni stroški se ne štejejo za transakcijske stroške in se vključijo v izkaz poslovnega izida. Ne obravnavajo se kot del povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva;

(c)	prihodki se evidentirajo v bruto znesku, pri tem pa se vračljivi odbitni davek in drugi davki knjižijo ločeno;

(d)

za izračun povprečne nabavne vrednosti vrednostnega papirja se bodisi (i) vsi nakupi med dnevom po nabavni vrednosti dodajo stanju predhodnega dne, da dobimo novo tehtano povprečno ceno pred upoštevanjem prodaj istega dne, bodisi (ii) se lahko upoštevajo posamezni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev v vrstnem redu, v kakršnem se zgodijo med dnevom, da bi se izračunala revidirana povprečna cena.

3. Za zlato in tujo valuto se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a)	transakcije v tuji valuti, ki ne vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v euro z uporabo menjalnega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave ter ne vplivajo na nabavno vrednost tega imetja;

(b)	transakcije v tuji valuti, ki vplivajo na spremembo stanja te valute, se preračunajo v euro z uporabo menjalnega tečaja na datum pogodbe;

(c)	za poravnavo zneskov glavnice, ki izhajajo iz povratnih transakcij z vrednostnimi papirji v tuji valuti ali z zlatom, se šteje, da ne povzroči spremembe stanja te valute ali zlata;

(d)	dejanski gotovinski prejemki in plačila se preračunajo po menjalnem tečaju, ki velja na dan poravnave;

(e)

kadar obstaja dolga pozicija, se neto prilivi valut in zlata, izvršeni med dnevom, dodajo stanju predhodnega dne po povprečni vrednosti dnevnih prilivov za vsako posamezno valuto in zlato, za izračun novega tehtanega povprečnega tečaja/cene zlata. Pri neto odlivih izračun realiziranega dobička ali izgube temelji na povprečni nabavni vrednosti stanja posamezne valute ali zlata v predhodnem dnevu, tako da ostane povprečna nabavna vrednost nespremenjena. Razlike v povprečnem tečaju/ceni zlata med prilivi in odlivi med dnevom prav tako povzročijo realizirane dobičke ali izgube. Kjer obstajajo obveznosti v zvezi s pozicijo tuje valute ali zlata, se za zgoraj navedeni pristop uporablja nasprotni postopek. Tako na povprečno nabavno vrednost pasivne pozicije vplivajo neto odlivi, medtem ko neto prilivi zmanjšajo pozicijo pri obstoječem tehtanem povprečnem tečaju/ceni zlata in povzročijo realizirane dobičke in izgube;

(f)	stroški transakcij v tuji valuti in drugi splošni stroški se knjižijo v izkaz poslovnega izida.

POGLAVJE IV

RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZABILANČNE INSTRUMENTE

Člen 13

Splošna pravila

1. Terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi valutni instrumenti, ki vključujejo prihodnjo zamenjavo ene valute za drugo, se vključijo v neto valutne pozicije za izračun povprečne nabavne vrednosti ter pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

2. Obrestne zamenjave, standardizirane terminske pogodbe, nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri, drugi obrestni instrumenti in opcije se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.

3. Dobički in izgube, ki izhajajo iz zabilančnih instrumentov, se priznajo in obravnavajo podobno kakor pri bilančnih instrumentih.

Člen 14

Terminske transakcije v tuji valuti

1. Terminski nakupi in prodaje se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminske transakcije. Realizirani dobički in izgube od prodajnih transakcij se izračunajo z uporabo povprečne nabavne vrednosti valutne pozicije na datum sklenitve posla, v skladu s postopkom dnevne neto izravnave za nakupe in prodaje.

2. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali kot terjatev iz naslova obresti in se časovno razmeji.

3. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo.

4. Na valutno pozicijo vplivajo terminske transakcije od datuma sklenitve posla po promptnem tečaju.

5. Terminske pozicije se vrednotijo v povezavi s promptno pozicijo iste valute, s pobotanjem morebitnih razlik, ki se lahko pojavijo znotraj pozicije posamezne valute. Neto izguba se evidentira v breme izkaza poslovnega izida, kadar preseže predhodne prihodke vrednotenja, evidentirane na računu vrednotenja. Neto dobiček se evidentira na računu vrednotenja.

Člen 15

Valutne zamenjave

1. Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na računih bilance stanja na ustrezen datum poravnave.

2. Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju transakcij.

3. Prodajne transakcije se priznajo po promptnem tečaju transakcije. Tako ne pride do nobenih dobičkov in izgub.

4. Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost iz naslova obresti ali terjatev iz naslova obresti za nakupe in prodaje in se časovno razmeji.

5. Na datum poravnave se zabilančne postavke stornirajo.

6. Valutna pozicija se spremeni samo kot posledica časovnih razmejitev, denominiranih v tuji valuti.

7. Terminska pozicija se vrednoti v povezavi s pripadajočo promptno pozicijo.

Člen 16

Standardizirane terminske pogodbe o obrestni meri

1. Standardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2. Začetno kritje se evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja.

3. Dnevne spremembe gibljivih kritij se izkažejo v izkazu poslovnega izida in vplivajo na valutno pozicijo. Enak postopek se uporabi na zaključni dan odprte pozicije, ne glede na to, ali pride do predaje. Če do predaje pride, se vknjižba o nakupu ali prodaji izvede po tržni ceni.

4. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 17

Obrestne zamenjave

1. Obrestne zamenjave se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2. Tekoča obrestna plačila, prejeta ali plačana, se časovno razmejijo. Plačila se lahko poravnajo na neto osnovi za vsako obrestno zamenjavo, toda prihodki in odhodki iz natečenih obresti se evidentirajo na bruto osnovi.

3. Vsaka obrestna zamenjava se prevrednoti posamično in, če je potrebno, preračuna v euro po promptnem deviznem tečaju. Priporočeno je, da se nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, amortizirajo v naslednjih letih in da je amortizacija linearna. Nerealizirani prihodki vrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.

4. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 18

Nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri

1. Nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančne račune.

2. Znesek nadomestila, ki ga ena stranka plača drugi na datum poravnave, se knjiži na datum poravnave v izkaz poslovnega izida. Plačila se časovno ne razmejijo.

3. Pri nestandardiziranih terminskih pogodbah o obrestni meri v tuji valuti plačila nadomestil vplivajo na valutno pozicijo. Plačila nadomestil se preračunajo v euro po promptnem tečaju na datum poravnave.

4. Vse nestandardizirane terminske pogodbe o obrestni meri se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v euro po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirane izgube, prenesena v izkaz poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih dobičkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki vrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.

5. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 19

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo v skladu z eno od naslednjih dveh metod:

Metoda A:

(a)	terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije;

(b)	povprečna nabavna vrednost imetja vrednostnega papirja, s katerim se trguje, ostane nespremenjena do poravnave; učinki dobičkov in izgub teh terminskih prodaj se izračunajo na datum poravnave;

(c)

na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo in morebitno stanje na računu vrednotenja se knjiži v dobro izkaza poslovnega izida. Kupljeni vrednostni papir se evidentira z uporabo promptne cene na dan dospelosti (dejanska tržna cena), medtem ko se razlika glede na izvirno terminsko ceno prizna kot realizirani dobiček ali izguba;

(d)

pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se povprečna nabavna vrednost neto valutne pozicije ne spremeni, če poročevalec že ima pozicijo v tej valuti. Če je terminsko kupljena obveznica denominirana v valuti, v kateri poročevalec nima pozicije, tako da je nujno kupiti zadevno valuto, se uporabljajo pravila za nakup tujih valut v skladu s členom 12(3)(e);

(e)

terminske pozicije se vrednotijo na ločeni osnovi glede na terminsko tržno ceno za preostali čas trajanja transakcije. Odhodek vrednotenja ob koncu leta bremeni izkaz poslovnega izida, prihodek vrednotenja pa se knjiži na račun vrednotenja. Nerealizirana izgube, izkazane v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih dobičkov, razen če je instrument dospel ali odpoklican.

Metoda B:

(a)	terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančne račune od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo;

(b)

na koncu četrtletja se izvede prevrednotenje vrednostnega papirja na osnovi neto pozicije, ki izhaja iz bilance stanja, in prodaj tega vrednostnega papirja, evidentiranih na zabilančnih računih. Znesek prevrednotenja je enak razliki med navedeno neto pozicijo, vrednoteno po ceni prevrednotenja, in isto pozicijo, vrednoteno po povprečni nabavni vrednosti bilančne pozicije. Na koncu četrtletja so terminski nakupi predmet procesa prevrednotenja iz člena 7. Rezultat prevrednotenja je enak razliki med promptno ceno in povprečno nabavno vrednostjo nakupnih obveznosti;

(c)

rezultat terminske prodaje se evidentira v poslovnem letu, v katerem je bila prevzeta obveznost. Ta rezultat je enak razliki med začetno terminsko ceno in povprečno nabavno vrednostjo bilančne pozicije ali povprečno nabavno vrednostjo zabilančnih nakupnih obveznosti, če je bilančna pozicija nezadostna ob času prodaje.

Člen 20

Opcije

1. Opcije se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma izvedbe ali roka zapadlosti po izvršilni ceni osnovnega instrumenta.

2. Premije v tuji valuti se preračunajo v euro po menjalnem tečaju na datum sklenitve pogodbe ali na datum poravnave. Plačana premija se prizna kot ločeno sredstvo, medtem ko se prejeta premija prizna kot ločena obveznost.

3. Če se opcija izvrši, se osnovni instrument evidentira v bilanci stanja po izvršilni ceni plus ali minus osnovna vrednost premije. Znesek osnovne premije se prilagodi na podlagi nerealiziranih izgub, ki se izkažejo ob koncu leta v izkazu poslovnega izida.

4. Če se opcija ne izvrši, se znesek opcijske premije, prilagojen na podlagi nerealiziranih izgub prejšnjega konca leta, prikaže v izkazu poslovnega izida, preračunan po menjalnem tečaju, ki je na voljo na datum roka zapadlosti.

5. Na valutno pozicijo vplivajo dnevno gibljivo kritje za opcije vrste terminskih pogodb, kakršen koli odpis opcijske premije ob koncu leta, osnovno poslovanje na datum izvršitve ali opcijska premija na datum roka zapadlosti. Dnevne spremembe v gibljivih kritjih se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

6. Vsaka opcijska pogodba se prevrednoti posamično. Nerealizirane izgube, izkazane v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornirajo v breme nerealiziranih dobičkov. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja. Pri nobeni opciji ni neto izravnave nerealiziranih izgube v breme nerealiziranih dobičkov pri kateri koli drugi opciji.

7. Za namene odstavka 6 so tržne vrednosti ponudbene cene, kadar take cene ponudijo borza, trgovci ali posredniki ali podobni subjekti. Kadar ponudbene cene niso na voljo, se tržna vrednost določi z metodo vrednotenja. Taka metoda vrednotenja se uporablja vseskozi dosledno in lahko se dokaže, da podaja zanesljive ocene cen, ki bi jih dobili v dejanskih tržnih transakcijah.

8. Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI GLEDE POROČANJA

Člen 21

Oblike poročanja

1. NCB poročajo podatke za namene finančnega poročanja Eurosistema ECB v skladu s to smernico.

2. Oblike poročanja Eurosistema zajemajo vse postavke, ki so opredeljene v Prilogi IV. Vsebina postavk, ki se vključijo v različne oblike bilance stanja, je prav tako opisana v Prilogi IV.

3. Oblike različnih objavljenih računovodskih izkazov so usklajene z naslednjimi prilogami:

(a)	objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema ob koncu četrtletja v Prilogi V;

(b)	objavljen konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema med četrtletjem v Prilogi VI;

(c)	konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema v Prilogi VII.

POGLAVJE VI

LETNA OBJAVLJENA BILANCA STANJA IN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Člen 22

Objavljeni bilance stanja in izkazi poslovnega izida

Priporočeno je, da NCB uskladijo svoje objavljene letne bilance stanja in izkaze poslovnega izida s prilogama VIII in IX.

POGLAVJE VII

PRAVILA KONSOLIDACIJE

Člen 23

Splošna pravila konsolidacije

1. Konsolidirane bilance stanja Eurosistema obsegajo vse postavke iz bilanc stanja ECB in posameznih NCB.

2. Poročila v procesu konsolidacije morajo biti usklajena. Vsi računovodski izkazi Eurosistema se pripravljajo na podobni osnovi z uporabo enakih konsolidacijskih metod in postopkov.

3. Konsolidirane bilance stanja Eurosistema pripravi ECB. Te bilance stanja spoštujejo potrebo po enotnih računovodskih načelih in metodah, sovpadajočih finančnih obdobjih v Eurosistemu, in konsolidacijskih usklajevanjih, ki izhajajo iz transakcij in pozicij znotraj Eurosistema, ter upoštevajo kakršne koli spremembe v sestavi Eurosistema.

4. Posamezne postavke bilance stanja, razen saldov računov znotraj Eurosistema, ki pripadajo posameznim NCB in ECB, se združijo v konsolidacijske namene.

5. Stanja na računih NCB in ECB pri tretjih osebah se v procesu konsolidacije evidentirajo v bruto znesku.

6. Stanja na računih znotraj Eurosistema se prikažejo v bilancah stanja ECB in NCB v skladu s Prilogo IV.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Razvoj, uporaba in razlaga pravil

1. Odbor ESCB za računovodstvo in denarne prihodke (AMICO) prek Izvršilnega odbora poroča Svetu ECB o razvoju, uporabi in izvajanju računovodskih pravil in pravil finančnega poročanja ESCB.

2. Pri razlagi te smernice se upoštevajo pripravljalno delo, računovodska načela, harmonizirana s pravom Skupnosti, in splošno priznani mednarodni računovodski standardi.

Člen 25

Prehodna pravila

1. NCB prevrednotijo vsa finančna sredstva in obveznosti po stanju na datum, ko so postale članice Eurosistema. Nerealizirani dobički, ki so se pojavili pred tem datumom ali na ta datum, se ločijo od tistih nerealiziranih prihodkov vrednotenja, ki lahko nastanejo po tem datumu, in ostanejo pri NCB. Tržne cene in tečaji, ki so jih uporabile NCB v začetnih bilancah stanja na začetku sodelovanja v Eurosistemu, se štejejo za povprečno vrednost sredstev in obveznosti teh NCB.

2. Priporočeno je, da se nerealizirani dobički, ki so nastali pred začetkom ali ob začetku članstva NCB v Eurosistemu, ne štejejo za razdeljive ob času prehoda ter se štejejo za realizirane/razdeljive le v okviru transakcij, do katerih pride po vstopu v Eurosistem.

3. Dobički in izgube v zvezi z deviznimi tečaji, zlatom in cenami, nastali zaradi prenosa sredstev iz NCB v ECB, se štejejo za realizirane.

4. Ta člen ne posega v nobeno odločitev, ki se sprejme na podlagi člena 30 Statuta.

Člen 26

Razveljavitev

Smernica ECB/2002/10 se s to smernico razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno smernico se razlagajo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi X.

Člen 27

Končne določbe

1. Ta smernica začne veljati 1. januarja 2007.

2. Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 10. novembra 2006

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 58, 3.3.2003, str. 1.

(2) UL L 337, 20.12.2001, str. 52. Sklep, kakor je bil zadnjič spremenjen s Sklepom ECB/2004/9 (UL L 205, 9.6.2004, str. 17).

PRILOGA I

RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA EUROSISTEM

vrsta poročila

interno/objavljeno

pravna podlaga

namen poročila

1	Dnevni računovodski izkaz Eurosistema

Interno

Predvsem za namene upravljanja z likvidnostjo za izvajanje člena 12.1 Statuta.

Del podatkov iz dnevnega računovodskega izkaza se uporabi za izračun denarnega prihodka

2	Razčlenjen tedenski računovodski izkaz

Interno

Podlaga za izdelavo konsolidiranega tedenskega računovodskega izkaza Eurosistema

3	Konsolidiran tedenski računovodski izkaz Eurosistema

Objavljeno

Člen 15.2 Statuta

Konsolidiran računovodski izkaz za denarno in ekonomsko analizo. Konsolidiran tedenski računovodski izkaz Eurosistema izhaja iz dnevnega računovodskega izkaza na dan poročanja

4	Mesečne in četrtletne finančne informacije Eurosistema

Objavljeno in interno (1)

Uredbe s področja statistike, po katerih morajo MFI predložiti podatke

Statistična analiza

5	Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema

Objavljeno

Člen 26.3 Statuta

Konsolidirana bilanca stanja za analitične in operativne namene

(1) Mesečni podatki, vneseni v objavljene agregirane statistične podatke, ki se zahtevajo od monetarnih finančnih institucij (MFI) v Evropski uniji. Poleg tega morajo centralne banke kot MFI na četrtletni osnovi predložiti bolj podrobne informacije od tistih, ki so navedene v mesečnih podatkih.

PRILOGA II

GLOSAR

Amortizacija: sistematično zmanjševanje premije/diskonta na računih ali vrednosti sredstev v določenem časovnem obdobju.

Čista cena: transakcijska cena, ki ne vključuje popusta/natečenih obresti, vključuje pa transakcijske stroške, ki predstavljajo del cene.

Datum dospelosti: datum, na katerega nominalna vrednost/glavnica zapade in je v celoti izplačljiva imetniku.

Datum poravnave: datum, na katerega je končen in nepreklicen prenos vrednosti evidentiran v poslovnih knjigah zadevne poravnalne institucije. Poravnava je lahko takojšnja (v realnem času), v istem dnevu (ob koncu dneva) ali na dogovorjeni datum po datumu sprejetja obveznosti.

Datum promptne poravnave: datum, ko se poravna promptna transakcija za finančni instrument v skladu z veljavnimi tržnimi dogovori za ta finančni instrument.

Diskont: razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, če je ta cena nižja od nominalne vrednosti.

Diskontni vrednostni papir: sredstvo, ki ne prinaša kuponskih obresti, njegov donos pa izhaja iz zvišanja vrednosti kapitala, ker je sredstvo izdano ali kupljeno z diskontom.

Dolgoročne finančne naložbe: finančna sredstva ali portfelji kot trajna naložba; to vključuje med drugim vrednostne papirje, ki prinašajo obresti, s fiksnimi ali določljivimi plačili in fiksno dospelostjo, ki jih NCB namerava hraniti in jih lahko hrani do dospelosti.

Finančna obveznost: katera koli obveznost, ki predstavlja zakonsko obveznost predati gotovino ali drug finančni instrument drugemu podjetju ali izmenjati finančne instrumente z drugim podjetjem pod potencialno neugodnimi pogoji.

Finančno sredstvo: katero koli sredstvo, ki je: (i) gotovina; ali (ii) pogodbena pravica do prejetja gotovine ali drugega finančnega instrumenta od drugega podjetja; ali (iii) pogodbena pravica do izmenjave finančnih instrumentov z drugim podjetjem pod potencialno ugodnimi pogoji; ali (iv) lastniški instrument drugega podjetja.

Imetje v tuji valuti: neto pozicija v zadevni valuti. Pri tej opredelitvi se posebne pravice črpanja (SDR) razumejo kot ločena valuta.

Izvršilna cena: določena cena za opcijsko pogodbo, po kateri se lahko izvrši pogodba.

Lastniški instrumenti: vrednostni papirji, ki prinašajo dividende, tj. delnice podjetij in vrednostni papirji, ki potrjujejo naložbo v delniški sklad.

Linearna depreciacija/amortizacija: depreciacija/amortizacija je po določenem obdobju določena tako, da delimo nabavno vrednost sredstva, zmanjšano za njegovo ocenjeno preostalo vrednost, z ocenjeno dobo koristnosti sredstva v razmerju glede na zadevno časovno obdobje.

Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN): številka, ki jo izda ustrezni pristojni izdajateljski organ.

Mednarodni računovodski standardi: Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), naknadne spremembe teh standardov in pripadajočih razlag, prihodnji standardi in pripadajoče razlage, ki jih sprejme Evropska unija.

Medsebojno povezovanje (interlinking): tehnična infrastruktura, funkcionalne značilnosti in postopki, ki so vzpostavljeni znotraj ali predstavljajo prilagoditve vsakega nacionalnega sistema bruto poravnave v realnem času in plačilnega mehanizma ECB (EPM) zaradi obdelave čezmejnih plačil v sistemu TARGET 1.

Menjalni tečaj: vrednost neke valute za namen preračunavanja v drugo.

Nerealizirani dobički/izgube: dobički/izgube, ki izhajajo iz prevrednotenja sredstev v primerjavi s popravljeno nabavno vrednostjo teh sredstev.

Nestandardizirana terminska pogodba o obrestni meri: pogodba, s katero se stranki dogovorita o obrestni meri za hipotetični depozit z določeno zapadlostjo na določeni datum v prihodnosti. Na datum poravnave ena stranka plača nadomestilo drugi, odvisno od razlike med pogodbeno obrestno mero in tržno obrestno mero na datum poravnave.

Notranja stopnja donosa: diskontna stopnja, pri kateri je knjigovodska vrednost vrednostnega papirja enaka sedanji vrednosti prihodnjega denarnega toka.

Obrestna zamenjava: pogodbeni dogovor o izmenjavi denarnih tokov, ki predstavljajo tokove periodičnih obrestnih izplačil z nasprotno stranko, bodisi v eni valuti ali dveh različnih valutah pri medvalutnih transakcijah.

Obveznost: sedanja obveznost podjetja, ki izhaja iz preteklih dogodkov, poravnava katere naj bi povzročila odtok virov, ki predstavljajo ekonomske koristi, iz podjetja.

Opcija vrste terminskih pogodb: naštete opcije, kjer se gibljivo kritje plača ali prejme dnevno.

Opcija: pogodba, ki daje imetniku pravico, ne pa obveznosti, da odkupi ali proda določeno količino določenih delnic, borznega blaga, valute, indeksa ali dolga po določeni ceni v določenem obdobju ali na datum zapadlosti.

Oslabitev: znižanje vračljivega zneska pod knjigovodski znesek.

Pogodba o povratni prodaji in povratnem nakupu: pogodba, po kateri se imetnik gotovine strinja s tem, da kupi sredstvo, in obenem s tem, da ga povratno proda za dogovorjeno ceno na zahtevo ali po poteku določenega časa ali ob nekem nepredvidenem dogodku. Včasih je povratna transakcija dogovorjena prek tretje osebe (tristranski povratni posel).

Poravnava: dejanje, ki odpravi obveznosti v zvezi s prenosi denarja ali sredstev med dvema ali več strankami. V okviru transakcij znotraj Eurosistema se poravnava nanaša na izničenje neto saldov, ki izhajajo iz transakcij znotraj Eurosistema, ter zahteva prenos sredstev.

Povprečna nabavna vrednost: metoda drsečega ali tehtanega povprečja, pri kateri se vrednost vsakega nakupa doda obstoječi knjigovodski vrednosti, da se dobi nova tehtana povprečna nabavna vrednost.

Povratna transakcija: operacija, s katero centralna banka kupi (povratna prodaja) ali proda (povratni nakup) sredstva v skladu s pogodbo o povratnem nakupu ali izvede kreditne posle z zavarovanjem.

Premija: razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo ceno, če je ta cena višja od nominalne vrednosti.

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave: računovodski pristop, po katerem so poslovni dogodki evidentirani na datum poravnave.

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla: računovodski pristop, pri katerem se posli knjižijo na datum transakcije.

Program avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev (ASLP): finančna operacija, ki združuje transakcije začasnega nakupa in prodaje, ko se posebno zavarovanje posodi nasproti splošnemu zavarovanju. Kot rezultat teh transakcij posojanja in izposojanja se ustvarja prihodek zaradi različnih reodkupnih tečajev obeh transakcij, tj. prejeta marža. Operacija se lahko izvede po lastniškem programu, tj. banka, ki ta program ponuja, je sama končna nasprotna stranka, ali pa po posredniškem programu, tj. banka, ki ta program ponuja, deluje le kot posrednik, končna nasprotna stranka pa je institucija, s katero se dejansko sklenejo posli posojanja vrednostnih papirjev.

Promptni tečaj: tečaj, po katerem se poravna transakcija na datum promptne poravnave. V zvezi s terminskimi transakcijami v tuji valuti je promptni tečaj tisti tečaj, ki se mu dodajo terminske točke, da se izpelje terminski tečaj.

Računi vrednotenja: računi bilance stanja za evidentiranje razlike v vrednosti sredstva ali obveznosti med popravljeno nabavno vrednostjo sredstva/obveznosti in njenim vrednotenjem po tržni ceni na koncu obdobja, ko je navedena vrednost višja od nabavne vrednosti sredstev in ko je tržna cena nižja od nabavne vrednosti obveznosti. Vključujejo razlike v kotaciji cen in/ali tržnih menjalnih tečajih.

Razširjeni testni program hrambe (ECI): program, ki sestoji iz depoja zunaj euroobmočja, s katerim upravlja komercialna banka, kjer so eurobankovci v hrambi v imenu Eurosistema, za dostavljanje in prejemanje eurobankovcev.

Relizirani dobički/izgube: dobički/izgube, ki izhajajo iz razlike med prodajno ceno bilančne postavke in njeno popravljeno nabavno vrednostjo.

Rezervacije: zneski, izločeni pred ugotovitvijo dobička ali izgube, za zavarovanje pred kakršno koli znano ali predvideno obveznostjo ali tveganjem, katerega stroškov ni mogoče natančno določiti (glej „Rezerve“). Rezervacije za prihodnje obveznosti in stroške se ne smejo uporabiti za popravek vrednosti sredstev.

Rezerve: znesek, izločen iz dobička, ki se lahko razdeli, ki ni namenjen poravnavi neke določene obveznosti, nepredvidenega izdatka ali pričakovanega zmanjšanja vrednosti sredstev, za katerega je znano, da obstaja na datum bilance stanja.

Srednja tržna cena: srednja točka med prodajno in nakupno ceno za vrednostni papir, ki temelji na kotacijah za transakcije normalnega tržnega obsega priznanih vzdrževalcev trga ali priznanih borz in ki se uporablja pri četrtletnem postopku prevrednotenja.

Srednji tržni tečaj: referenčni tečaji eura, ki na splošno temeljijo na rednem posvetovalnem postopku med centralnimi bankami znotraj in zunaj ESCB, ki običajno poteka ob 14.15 po srednjeevropskem času, in ki se uporabljajo za četrtletni postopek prevrednotenja.

Sredstvo: vir, ki ga podjetje obvladuje zaradi preteklih dogodkov in od katerega se pričakuje pritok bodočih ekonomskih koristi v podjetje.

Standardizirana terminska pogodba o obrestni meri: terminska pogodba, s katero se trguje na borzi. Pri taki pogodbi se na datum pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta, npr. obveznice, po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti. Običajno ne pride do dejanske dostave; pogodba se običajno realizira pred dogovorjeno dospelostjo.

TARGET: transevropski sistem bruto poravnave v realnem času.

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji: pogodbe na prostem trgu, v katerih se na datum pogodbe sklene dogovor o nakupu ali prodaji obrestnega instrumenta, običajno obveznice ali menice, po določeni ceni z dostavo na datum v prihodnosti.

Terminski posel v tuji valuti: pogodba, pri kateri se na določen dan sklene dogovor o dokončnem nakupu ali prodaji določenega zneska v tuji valuti za drugo valuto, običajno domačo, po določeni ceni, znesek pa se preda na določen datum v prihodnosti, več kakor dva delovna dneva po sklenitvi pogodbe. Ta terminski menjalni tečaj je sestavljen iz tedaj veljavnega promptnega tečaja, plus/minus dogovorjena premija/diskont.

Transakcijska cena: cena, o kateri se dogovorita stranki ob sklenitvi pogodbe.

Transakcijski stroški: stroški, ki so prepoznavni v povezavi z določeno transakcijo.

Tržna cena: cena, po kateri kotira instrument na zlato, tujo valuto ali vrednostni papir, in običajno ne vključuje natečenih ali vrnjenih obresti, bodisi na organiziranem trgu, npr. borzi, ali na neorganiziranem trgu, npr. prostem trgu.

Valutna zamenjava: hkratni promptni nakup/prodaja ene valute za drugo (kratkoročna operacija) in terminska prodaja/nakup enakega zneska te valute za drugo valuto (dolgoročna operacija).

Vrednostni papirji, ki so v namenskem portfelju: namenske naložbe kot nasprotna sredstva, ki zajemajo vrednostne papirje, lastniške instrumente, udeležbe v drugih naložbah in/ali naložbe v hčerinske družbe, in ustrezajo določljivi postavki v bilanci stanja na strani obveznosti, ne glede na to, ali obstaja kakšna pravna, statutarna ali druga omejitev, npr. pokojninski skladi, programi odpravnin, rezervacije, kapital, rezerve.

PRILOGA III

OPIS PRISTOPA EVIDENTIRANJA POSLOVNIH DOGODKOV NA DATUM SKLENITVE POSLA

(vključno s „standardnim“ in „alternativnim“ pristopom v členu 5)

1. Evidentiranje na datum sklenitve posla

1.1 Evidentiranje na datum sklenitve posla se lahko uporabi bodisi s „standardnim pristopom“ bodisi z „alternativnim pristopom“.

Člen 5(1)(a) se nanaša na „standardni pristop“.

1.2.1 Transakcije se evidentirajo na zabilančne račune na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo na račune bilance stanja.

1.2.2 Valutne pozicije se spremenijo na datum sklenitve posla. Kot posledica se realizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz neto prodaje, prav tako izračunajo na datum sklenitve posla. Neto nakupi tuje valute vplivajo na povprečno nabavno vrednost valutnega imetja na datum sklenitve posla.

Člen 5(1)(b) se nanaša na „alternativni pristop“.

1.3.1 V nasprotju s „standardnim pristopom“ tu ni dnevnih zabilančnih knjiženj dogovorjenih transakcij, ki se poravnajo pozneje. Priznavanje realiziranih prihodkov ter izračun novih povprečnih nabavnih vrednosti (pri nakupih tujih valut) in povprečnih cen (pri nakupih vrednostnih papirjev) se opravi na datum poravnave (1).

1.3.2 Za transakcije, dogovorjene v enem letu, zapadle pa v naslednjem, priznavanje prihodkov poteka v skladu s „standardnim pristopom“. To pomeni, da bi realizirani učinki od prodaje vplivali na izkaz poslovnega izida v letu, v katerem je bila transakcija dogovorjena, nakupi pa bi spremenili povprečne tečaje imetja v letu, v katerem je bila transakcija dogovorjena.

1.4 Spodnja tabela prikazuje glavne značilnosti obeh metod, razvitih za posamezne instrumente v tuji valuti in za vrednostne papirje.

EVIDENTIRANJE NA DATUM SKLENITVE POSLA

„Standardni pristop“

„Alternativni pristop“

Promptne transakcije v TV (2)– obravnava med letom

Nakupi TV se knjižijo na zabilančne račune na datum sklenitve posla in vplivajo na povprečno vrednost valutne pozicije od tega datuma naprej

Dobički in izgube iz prodaje se štejejo za realizirane na datum transakcije/sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, izvedejo pa se bilančne knjižbe

Nakupi TV se knjižijo na račune bilance stanja na datum poravnave in vplivajo na povprečno vrednost valutne pozicije od tega datuma naprej

Dobički in izgube iz prodaje se štejejo za realizirane na datum poravnave. Na datum sklenitve posla ni vknjižb na račune bilance stanja

Terminske transakcije v TV – obravnava med letom

Obravnavajo se enako, kakor je opisano zgoraj za promptne transakcije, evidentirajo pa se po promptnem tečaju transakcije

Nakupi TV se knjižijo na zabilančne račune na datum promptne poravnave transakcije in vplivajo na povprečno vrednost valutne pozicije od tega datuma, in po promptnem tečaju transakcije

Prodaje TV se knjižijo na zabilančne račune na datum promptne poravnave transakcije. Dobički in izgube se štejejo za realizirane na datum promptne poravnave transakcije

Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo na račune bilance stanja

Glede obravnave ob koncu obdobja glej spodaj

Promptne in terminske transakcije v TV, ki so se začele v letu 1 z datumom promptne poravnave transakcije v letu 2

Posebna ureditev ni potrebna, ker se transakcije knjižijo na datum sklenitve posla in dobički in izgube se priznajo na ta datum

Obravnavati se morajo kot pri „standardnem pristopu“ (3):

—	Prodaje TV se knjižijo na zabilančne račune v letu 1, da se poroča o realiziranih deviznih dobičkih/izgubah v poslovnem letu, v katerem je transakcija dogovorjena

—	Nakupi TV se knjižijo na zabilančne račune v letu 1 in to vpliva na povprečno vrednost valutne pozicije od tega datuma

—	Prevrednotenje imetja v TV ob koncu leta mora upoštevati neto nakupe/prodaje z datumom promptne poravnave v naslednjem poslovnem letu

Transakcije z vrednostnimi papirji – obravnava med letom

Nakupi in prodaje se priznajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla. Dobički in izgube se prav tako priznajo na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo na račune bilance stanja (tj. enak postopek kot pri promptnih transakcijah v TV)

Vse transakcije se evidentirajo na datum poravnave (toda glej spodaj za postopek ob koncu obdobij). Kot posledica tega se učinek na povprečne lastne cene (pri nakupih) in dobičke/izgube (pri prodajah) prizna na datum poravnave

Transakcije z vrednostnimi papirji, ki so se začele v letu 1 z datumom promptne poravnave transakcije v letu 2

Ni potrebna posebna obravnava, ker so transakcije in učinki knjiženi že na datum sklenitve posla

Realizirani dobički in izgube se priznajo v letu 1 na koncu obdobja (tj. enak postopek kot pri promptnih transakcijah v TV) in nakupi se vključijo v postopek prevrednotenja ob koncu leta (4)

2. Dnevno knjiženje natečenih obresti, vključno s premijami in diskonti

2.1 Natečene obresti, premije ali diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v tuji valuti, se izračunajo in knjižijo dnevno, neodvisno od dejanskega denarnega toka. To pomeni, da pride do spremembe valutne pozicije ob knjiženju navedenih natečenih obresti in ne šele, ko so obresti prejete ali plačane (5).

2.2 Časovne razmejitve za natečene kuponske obresti in amortizacija premij ali diskontov se izračunajo in knjižijo od datuma poravnave nakupa vrednostnega papirja do datuma poravnave prodaje ali do datuma dospelosti.

2.3 Spodnja tabela prikazuje učinek dnevnega knjiženja časovnih razmejitev za imetje v tuji valuti, npr. obveznosti iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti:

DNEVNO KNJIŽENJE NATEČENIH OBRESTI KOT DEL PRISTOPA EVIDENTIRANJA POSLOVNIH DOGODKOV NA DATUM SKLENITVE POSLA

Časovne razmejitve za instrumente v TV se izračunajo in knjižijo dnevno po menjalnem tečaju na dan evidentiranja.

Učinek na imetje v TV

Časovne razmejitve vplivajo na valutno pozicijo v trenutku, ko se knjižijo, in se pozneje ne stornirajo. Časovna razmejitev se izbriše ob prejetju ali plačilu gotovine. Na datum poravnave torej ni učinka na valutno pozicijo, ker se časovna razmejitev vključi v pozicijo, ki se prevrednoti ob periodičnem prevrednotenju

(1) Pri terminskih transakcijah v tuji valuti se valutno imetje spremeni na datum promptne poravnave (tj. običajno dva dni po datumu sklenitve posla).

(2) „TV“ pomeni tuja valuta.

(3) Kot običajno se načelo pomembnosti lahko uporablja, kadar te transakcije nimajo pomembnega vpliva na valutno pozicijo in/ali v izkazu poslovnega izida.

(4) Načelo pomembnosti se lahko uporablja, kadar te transakcije nimajo pomembnega vpliva na valutno pozicijo in/ali v izkazu poslovnega izida.

(5) Določena sta dva možna pristopa za priznavanje obračunanih in še neplačanih obresti. Prvi je „pristop koledarskega dne“, ko se obračunane in še neplačane obresti knjižijo na vsak koledarski dan, ne glede na to, ali je to konec tedna, praznik ali delovni dan. Drugi pristop je „pristop delovnega dne“, ko se obračunane in še neplačane obresti knjižijo le ob delovnih dnevih. Noben od pristopov nima prednosti. Vendar, če zadnji dan v letu ni delovni dan, mora biti vključen v izračun obračunanih in še neplačanih obresti ne glede na pristop.

PRILOGA IV

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA (1)

SREDSTVA

Bilančne postavke (3)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (4)

Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali „v izdelavi“. Nefizično zlato, kot so saldi na zlatih računih na vpogled (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: višje ali nižje vrednotene transakcije in spremembe lokacije zlata ali čistosti zlata, kjer je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

Obvezno

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve v tuji valuti do nasprotnih strank zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami in centralnimi bankami zunaj euroobmočja

2.1

Terjatve do IMF

a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Državna kvota minus saldi v eurih na razpolago IMF. Račun št. 2 IMF (račun za upravne stroške v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko „Obveznosti v tuji valuti do rezidentov zunaj euroobmočja“)

a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

b)	Posebne pravice črpanja Imetje posebnih pravic črpanja (bruto)

b)	Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

c)	Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju (GAB), posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v okviru Pomoči za zmanjševanje revščine in rast (PRGF)

c)	Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

2.2

Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva

a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, povratne transakcije

a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Naložbe v vrednostne papirje, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležbe in drugi vrednostni papirji v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“, zunaj euroobmočja

Tržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, ki jih vse izdajo rezidenti zunaj euroobmočja

b)	Tržni vrednostni papirji Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezno

c)	Dana posojila (depoziti) Posojila rezidentom zunaj euroobmočja in netržni vrednostni papirji, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležbe in drugi vrednostni papirji v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“, ki jih izdajo rezidenti zunaj euroobmočja

c)	Dana posojila Depoziti po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti; oboje preračunano po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

d)	Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci iz držav zunaj euroobmočja

d)	Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

a)	Vrednostni papirji Tržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležbe in drugi vrednostni papirji v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“

a)	Tržni vrednostni papirji Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezno

b)	Druge terjatve Netržni vrednostni papirji, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležbe in drugi vrednostni papirji v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“, posojila, depoziti, povratne transakcije, druga posojila

b)	Druge terjatve Depoziti po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti, oboje preračunano po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1

Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva. Povratne transakcije v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost

Obvezno

Naložbe v vrednostne papirje, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležbe in drugi vrednostni papirji v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“, zunaj euroobmočja

Tržne menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, ki jih vse izdajo rezidenti zunaj euroobmočja

b)	Tržni vrednostni papirji Tržna cena

Obvezno

c)	Posojila zunaj euroobmočja Posojila rezidentom zunaj euroobmočja in netržni vrednostni papirji, ki jih izdajo rezidenti zunaj euroobmočja

c)	Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

Obvezno

d)	Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. EIB, ne glede na njihovo geografsko lokacijo

d)	Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja Tržna cena

Obvezno

4.2

Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

Obvezno

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (5)

5.1

Operacije glavnega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno dospelostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.2

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno dospelostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.3

Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.4

Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.5

Ponudba mejnega posojanja

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.6

Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni kredit kreditnim ustanovam, ki izhaja iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, povratne transakcije v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev „Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih“, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih rezerv v tuji valuti euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Vse terjatve, ki izhajajo iz operacij denarne politike, ki jih izvede NCB, preden se priključi Eurosistemu

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

Tržni vrednostni papirji, razen lastniških vrednostnih papirjev, udeležbe in drugi vrednostni papirji v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“: obveznice in menice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v neposredni lasti, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo še iz časa pred EMU, denominirani v eurih; dolžniški certifikati ECB, nabavljeni za namene finega uravnavanja

Tržna cena

Obvezno

Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

Obvezno

Terjatve znotraj Eurosistema +

9.1

Udeležba v ECB +

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Kapitalski delež v ECB vsake NCB po Pogodbi in pripadajoči kapitalski ključ ter prispevki po členu 49.2 Statuta

Stroški

Obvezno

9.2

Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv +

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v zvezi z začetnimi in dodatnimi prenosi deviznih rezerv po določbah Pogodbe

Nominalna vrednost

Obvezno

9.3

Terjatve v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB +

Postavka je samo v bilanci stanja ECB.

Zadolžnice, ki jih izdajo NCB, zaradi pogodb o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB

Nominalna vrednost

Obvezno

9.4

Neto terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema + (2)

Za NCB: neto terjatve v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi računov znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijski znesek in njegova bilančna vknjižba, kakor je določena s Sklepom ECB/2001/16 o razdelitvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic od finančnega leta 2002

Za ECB: terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15

Nominalna vrednost

Obvezno

9.5

Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) +

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

a)	neto terjatve, ki izhajajo iz bilanc računov iz sistema TARGET in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti „Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)“

a)	Nominalna vrednost

Obvezno

b)	terjatve iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto

b)	Nominalna vrednost

Obvezno

c)	druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, vključno z začasno porazdelitvijo dohodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB (2)

c)	Nominalna vrednost

Obvezno

Postavke v postopku poravnave

Saldi (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki v obtoku

Nominalna vrednost

Obvezno

Druga sredstva

11.1

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica

Nominalna vrednost

Obvezno

11.2

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Stroški brez amortizacije

Stopnje amortizacije:

—	računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila: 4 leta

—	oprema, pohištvo in obrat v gradnji: 10 let

—	gradnja in kapitalizirani glavni stroški za prenovo: 25 let

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

Priporočeno

11.3

Druga finančna sredstva

—	Lastniški instrumenti, udeležbe v drugih naložbah in naložbe v hčerinske družbe

—	Vrednostni papirji, ki so v namenskem portfelju

—	Dolgoročne finančne naložbe

—	Povratne transakcije s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki

a)	Tržni lastniški instrumenti Tržna vrednost

Priporočeno

b)	Udeležbe v drugih naložbah in nelikvidni lastniški vrednostni papirji Stroški, ki se znižujejo

Priporočeno

c)	Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev

Priporočeno

d)	Tržni vrednostni papirji Tržna vrednost

Priporočeno

e)	Netržni vrednostni papirji Stroški

Priporočeno

f)	Dolgoročne finančne naložbe Stroški, ki se znižujejo

Priporočeno

Premije/diskonti se amortizirajo.

Za lastniške instrumente so natančna pravila določena v členu 9 te smernice

11.4

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

11.5

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v danem obdobju, ampak je prenosljiv v obravnavano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (5)

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

11.6

Razno

Predplačila, posojila, druge manjše postavke. Prehodni računi vrednotenja (samo bilančna postavka med letom: nerealizirane izgube na datume prevrednotenja med letom, ki jih ne zajemajo pripadajoči računi vrednotenja v postavki obveznosti „Računi vrednotenja“). Posojila na zaupanje. Naložbe, povezane z depoziti v zlatu strank. Kovanci v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja. Kratkoročni odhodki (neto akumulirana izguba), izguba preteklega leta pred pokritjem. Neto pokojninska sredstva

Nominalna vrednost/stroški

Priporočeno

Prehodni računi vrednotenja

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečnimi stroški in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Prehodni računi vrednotenja:

obvezno

Naložbe, povezane z depoziti v zlatu strank

Tržna vrednost

Naložbe, povezane z depoziti v zlatu strank:

obvezno

Izguba tekočega leta

Nominalna vrednost

Obvezno

OBVEZNOSTI

Bilančne postavke (8)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (9)

Bankovci v obtoku (7)

a)	Eurobankovci, plus/minus prilagoditve, ki se nanašajo na uporabo ključa za razdelitev bankovcev v skladu s Smernico ECB/2001/15 in Sklepom ECB/2001/16

a)	Nominalna vrednost

Obvezno

b)	Bankovci v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja med letom prehoda na eurogotovino

b)	Nominalna vrednost

Obvezno

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kakor je opisano v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7

2.1

Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

Računi v eurih kreditnih institucij, ki so na seznamu finančnih institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv v skladu s Statutom. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se uporabljajo za vzdrževanje obveznih rezerv

Nominalna vrednost

Obvezno

2.2

Deponiranje presežne likvidnosti

Deponiranje likvidnosti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba)

Nominalna vrednost

Obvezno

2.3

Vezani depoziti

Zbiranje za namen zmanjšanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja

Nominalna vrednost

Obvezno

2.4

Povratne operacije finega uravnavanja

Transakcije, povezane z denarno politiko, zaradi zmanjševanja likvidnosti

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

2.5

Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost

Obvezno

Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Povratne transakcije v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa in prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev „Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih“. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Brez tekočih računov kreditnih institucij

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

Izdani dolžniški certifikati

Samo postavka v bilanci stanja ECB – za NCB postavka prehodne bilance stanja.

Dolžniški certifikati, kakor je opisano v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7. Diskontni vrednostni papir, izdan za zmanjšanje likvidnosti

Nominalna vrednost

Obvezno

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1

Širši sektor države

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obvezno

5.2

Druge obveznosti

Tekoči računi osebja, podjetij in strank, vključno s finančnimi institucijami, ki so naštete kot izjeme od obveznosti do vzdrževanja obveznih rezerv – glej postavko obveznosti 2.1 itd.; vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obvezno

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za namen plačevanja in računi za upravljanje rezerv: drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij, vključno s Komisijo Evropskih skupnosti; tekoči računi drugih vlagateljev. Povratne transakcije v zvezi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa in prodaje za upravljanje vrednostnih papirjev v eurih.

Saldi računov v sistemu TARGET centralnih bank nesodelujočih držav članic

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Tekoči računi, obveznosti iz povratnih transakcij; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1

Depoziti, stanja in druge obveznosti

Tekoči računi. Obveznosti iz povratnih transakcij; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

8.2

Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Izposojanje v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF

Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so se prvotno dodelile ustrezni državi/NCB

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

Obveznosti znotraj Eurosistema +

10.1

Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv +

Postavka je samo v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih

Nominalna vrednost

Obvezno

10.2

Obveznosti v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB +

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Zadolžnice, ki jih izda ECB, zaradi pogodb o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB

Nominalna vrednost

Obvezno

10.3

Neto obveznosti v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema + (7)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Za NCB: neto obveznost v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi računov znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijski znesek in njegova bilančna vknjižba, kakor je določena s Sklepom ECB/2001/16

Nominalna vrednost

Obvezno

10.4

Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) +

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

a)	neto obveznosti, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko sredstev „Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)“

a)	Nominalna vrednost

Obvezno

b)	obveznost iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto

b)	Nominalna vrednost

Obvezno

c)	druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, vključno z začasno porazdelitvijo dohodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB (7)

c)	Nominalna vrednost

Obvezno

Postavke v postopku poravnave

Saldi (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih

Nominalna vrednost

Obvezno

Druge obveznosti

12.1

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

12.2

Pasivne časovne razmejitve

Stroški, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na obravnavano obdobje. Dohodek, prejet v danem obdobju, ki pa se nanaša na prihodnje obdobje

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

12.3

Razno

Prehodni računi za davčne obveznosti. Kritni računi za kredite in garancije v tuji valuti. Povratne transakcije s kreditnimi institucijami v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa in prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev „Druga finančna sredstva“. Obvezni depoziti, razen depozitov rezerv. Druge manjše postavke. Kratkoročni prihodki (neto akumulirani dobiček), dobiček preteklega leta pred porazdelitvijo. Obveznosti na zaupanje. Depoziti v zlatu strank. Kovanci v obtoku v primeru, če je NCB zakonita izdajateljica. Bankovci v obtoku v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ni prikazano v postavki obveznosti „Rezervacije“.

Neto pokojninske obveznosti

Nominalna vrednost ali (repo) cena

Priporočeno

Depoziti v zlatu strank

Tržna vrednost

Depoziti v zlatu strank:

obvezno

Rezervacije

Za pokojnine, za tveganja deviznega tečaja, obrestnih mer in cen zlata, in za druge namene, npr. pričakovani odhodki v prihodnosti, rezervacije za nacionalne valutne enote euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ti bankovci niso prikazani v postavki obveznosti „Druge obveznosti/Razno“.

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 +

Stroški/nominalna vrednost

Priporočeno

Računi vrednotenja

Računi vrednotenja, povezani z gibanji cen za zlato, za vsako vrsto vrednostnih papirjev v eurih, za vsako vrsto vrednostnih papirjev v tuji valuti, za opcije; razlike v tržnih vrednostih za izvedene spremembe obrestne mere; računi vrednotenja v zvezi z gibanji deviznih tečajev za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami, terminskimi transakcijami v tuji valuti in posebnimi pravicami črpanja

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 +

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečnimi stroški in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

Kapital in rezerve

15.1

Kapital

Vplačani kapital – kapital ECB se konsolidira s kapitalskimi deleži sodelujočih NCB

Nominalna vrednost

Obvezno

15.2

Rezerve

Zakonske rezerve in druge rezerve. Preneseni čisti dobiček.

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 +

Nominalna vrednost

Obvezno

Dobiček tekočega leta

Nominalna vrednost

Obvezno

(1) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarni prihodek, bi morali uskladiti v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.

(2) Postavka, ki se harmonizira. Glej uvodno izjavo 4 te smernice.

(3) Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako „+“ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(4) Sestava in pravila vrednotenja, ki so našteta v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa opredmetena sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, torej so pomembna za delovanje Eurosistema.

(5) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

(6) Tj. natečene obresti, pridobljene z vrednostnim papirjem.

(7) Postavka, ki se harmonizira. Glej uvodno izjavo 4 te smernice.

(8) Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako „+“ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(9) Sestava in pravila vrednotenja, ki so našteta v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa opredmetena sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, torej so pomembna za delovanje Eurosistema.

PRILOGA V

Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi ob koncu četrtletja

(v milijonih EUR)

Sredstva

Bilanca na dan …

Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi

Obveznosti

Bilanca na dan …

Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi

transakcij

prilagoditev ob koncu četrtletja

transakcij

prilagoditev ob koncu četrtletja

1	Zlato in terjatve v zlatu

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1	Terjatve do IMF

2.2	Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva

3	Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1	Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

4.2	Terjatve, ki izvirajo iz kredita v skladu z ERM II

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

5.1	Operacije glavnega refinanciranja

5.2	Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

5.3	Povratne operacije finega uravnavanja

5.4	Povratne strukturne operacije

5.5	Ponudba mejnega posojanja

5.6	Krediti v povezavi s pozivi h kritju

6	Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

7	Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

8	Javni dolg, denominiran v eurih

9	Druga sredstva

1	Bankovci v obtoku

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

2.1	Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

2.2	Deponiranje presežne likvidnosti

2.3	Vezani depoziti

2.4	Povratne operacije finega uravnavanja

2.5	Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

3	Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

4	Izdani dolžniški certifikati

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1	Širši sektor države

5.2	Druge obveznosti

6	Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

7	Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1	Depoziti, stanja in druge obveznosti

8.2	Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

9	Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF

10	Druge obveznosti

11	Računi vrednotenja

12	Kapital in rezerve

Skupaj sredstva

Skupaj obveznosti

Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo.

PRILOGA VI

Konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema: oblika, ki se uporabi pri objavi med četrtletjem

(v milijonih EUR)

Sredstva

Bilanca na dan …

Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi transakcij

Obveznosti

Bilanca na dan …

Razlika v primerjavi s prejšnjim tednom zaradi transakcij

1	Zlato in terjatve v zlatu

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1	Terjatve do IMF

2.2	Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva

3	Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1	Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

4.2	Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

5.1	Operacije glavnega refinanciranja

5.2	Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

5.3	Povratne operacije finega uravnavanja

5.4	Povratne strukturne operacije

5.5	Ponudba mejnega posojanja

5.6	Krediti v povezavi s pozivi h kritju

6	Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

7	Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

8	Javni dolg, denominiran v eurih

9	Druga sredstva

1	Bankovci v obtoku

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

2.1	Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

2.2	Deponiranje presežne likvidnosti

2.3	Vezani depoziti

2.4	Povratne operacije finega uravnavanja

2.5	Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

3	Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

4	Izdani dolžniški certifikati

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1	Širši sektor držav

5.2	Druge obveznosti

6	Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

7	Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1	Depoziti, stanja in druge obveznosti

8.2	Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

9	Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF

10	Druge obveznosti

11	Računi vrednotenja

12	Kapital in rezerve

Skupaj sredstva

Skupaj obveznosti

Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo.

PRILOGA VII

Konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema

(v milijonih EUR)

Sredstva

Obravnavano leto

Predhodno leto

Obveznosti

Obravnavano leto

Predhodno leto

1	Zlato in terjatve v zlatu

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denomininrane v tuji valuti

2.1	Terjatve do IMF

2.2	Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva

3	Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1	Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

4.2	Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

5.1	Operacije glavnega refinanciranja

5.2	Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

5.3	Povratne operacije finega uravnavanja

5.4	Povratne strukturne operacije

5.5	Ponudba mejnega posojanja

5.6	Krediti v povezavi s pozivi h kritju

6	Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

7	Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

8	Javni dolg, denominiran v eurih

9	Druga sredstva

1	Bankovci v obtoku

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

2.1	Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

2.2	Deponiranje presežne likvidnosti

2.3	Vezani depoziti

2.4	Povratne operacije finega uravnavanja

2.5	Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

3	Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

4	Izdani dolžniški certifikati

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1	Širši sektor države

5.2	Druge obveznosti

6	Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

7	Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Obveznosti do nerezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1	Depoziti, stanja in druge obveznosti

8.2	Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

9	Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF

10	Druge obveznosti

11	Računi vrednotenja

12	Kapital in rezerve

Skupaj sredstva

Skupaj obveznosti

Mogoče je, da se vsote/podvsote zaradi zaokroževanja ne izidejo.

PRILOGA VIII

Letna bilanca stanja centralne banke (2)

(v milijonih EUR)

Sredstva

Leto poročanja

Predhodno leto

Obveznosti

Leto poročanja

Predhodno leto

1	Zlato in terjatve v zlatu

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1	Terjatve do IMF

2.2	Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva

3	Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1	Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

4.2	Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

5.1	Operacije glavnega refinanciranja

5.2	Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

5.3	Povratne operacije finega uravnavanja

5.4	Povratne strukturne operacije

5.5	Ponudba mejnega posojanja

5.6	Krediti v povezavi s pozivi h kritju

6	Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

7	Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

8	Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve znotraj Eurosistema

9.1	Udeležba v ECB

9.2	Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv

9.3	Terjatve v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB

9.4	Neto terjatve v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (1)

9.5	Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) (1)

10	Postavke v postopku poravnave

Druga sredstva

11.1	Kovanci euroobmočja

11.2	Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

11.3	Druga finančna sredstva

11.4	Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

11.5	Aktivne časovne razmejitve (1)

11.6

Razno

12	Izguba tekočega leta

1	Bankovci v obtoku (1)

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

2.1	Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

2.2	Deponiranje presežne likvidnosti

2.3	Vezani depoziti

2.4	Povratne operacije finega uravnavanja

2.5	Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

3	Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

4	Izdani dolžniški certifikati

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1	Širši sektor države

5.2	Druge obveznosti

6	Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

7	Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1	Depoziti, stanja in druge obveznosti

8.2	Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

9	Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF

Obveznosti znotraj Eurosistema

10.1	Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv

10.2	Obveznosti v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB

10.3	Neto obveznosti v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (1)

10.4	Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) (1)

11	Postavke v postopku poravnave

Druge obveznosti

12.1	Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

12.2	Pasivne časovne razmejitve (1)

12.3

Razno

13	Rezervacije

14	Računi vrednotenja

Kapital in rezerve

15.1

Kapital

15.2

Rezerve

16	Dobiček tekočega leta

Skupaj sredstva

Skupaj obveznosti

(1) Postavka, ki se harmonizira. Glej uvodno izjavo 4 te smernice.

(2) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in na denarni prihodek, bi morali uskladiti v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.

(3) Centralne banke lahko alternativno objavijo točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokrožijo.

PRILOGA IX

Objavljen izkaz poslovnega izida centralne banke (2) (3),

(v milijonih EUR)
Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra …		Obravnavano leto	Predhodno leto
1.1	Obrestni prihodki (1)
1.2	Obrestni odhodki (1)
1	Neto obrestni prihodki (odhodki)
2.1	Realizirani dobički/izgube, ki izhajajo iz finančnih operacij
2.2	Odpis finančnih sredstev in pozicij
2.3	Prenos v/iz rezervacij za tečajna in cenovna tveganja
2	Neto rezultat finančnih operacij, odpisi in rezervacije za spremembe
3.1	Prihodki iz provizij
3.2	Odhodki iz provizij
3	Neto prihodek/odhodek iz provizij
4	Prihodek iz lastniških vrednostnih papirjev in udeležb v drugih naložbah (4)
5	Neto rezultat združevanja denarnega prihodka (4)
6	Drugi prihodki
Skupaj neto prihodek
7	Stroški dela (5)
8	Administrativni stroški (5)
9	Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev
10	Storitve proizvodnje bankovcev (6)
11	Drugi stroški
12	Davek na prihodek in druge državne obremenitve prihodka
(Izguba)/dobiček tekočega leta

(1) Postavka, ki se harmonizira. Glej uvodno izjavo 4 te smernice.

(2) Izkaz poslovnega izida ECB ima nekoliko drugačno obliko. Glej Prilogo IV k Sklepu ECB/2006/16.

(3) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in na denarni prihodek, bi morali uskladiti v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.

(4) Centralne banke lahko alternativno objavijo točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokrožijo.

(5) Vključno z upravnimi rezervacijami.

(6) Ta postavka se uporablja pri proizvodnji bankovcev pri zunanjem izvajalcu (za stroške te storitve, ki jo opravlja zunanje podjetje, pooblaščeno za proizvodnjo bankovcev v imenu centralnih bank). Priporočeno je, da se stroški, nastali v zvezi z izdajo nacionalnih bankovcev in tudi eurobankovcev, vnesejo v izkaz poslovnega izida, ko se fakturirajo ali kako drugače prevzamejo.

PRILOGA X

KORELACIJSKA TABELA

Smernica ECB/2002/10	Ta smernica
Člen 5(1)	—
Člen 5(2)	Člen 5(1)
—	Člen 5(2)
Člen 5(3)	—
—	Člen 5(3)
Člen 8(3)	—
Člen 8(4)	Člen 8(3)
Člen 8(5)	Člen 8(4)
Člen 8(6)	Člen 8(5)
—	Člen 10(1)
Člen 10(a)	Člen 10(2)(a)
—	Člen 10(2)(b)
Člen 10(b)	Člen 10(2)(c)
—	Člen 12(3)(c)
Člen 12(3)(c)	Člen 12(3)(d)
Člen 12(3)(d)	Člen 12(3)(e)
Člen 12(3)(e)	Člen 12(3)(f)
Člen 16(5)	—
Člen 16(6)	—
Člen 16(7)	—
Člen 17(3)	—
Člen 17(4)	Člen 17(3)
Člen 17(5)	Člen 17(4)
—	Člen 20
Člen 20	Člen 21
Člen 21	Člen 22
Člen 22(1)	Člen 23(1)
Člen 22(2)	Člen 23(3)
Člen 22(3)	Člen 23(4)
Člen 22(4)	Člen 23(5)
Člen 22(5)	Člen 23(6)
Člen 22(6)	Člen 23(2)
Člen 23	Člen 24
—	Člen 25
Člen 24	Člen 26
Člen 25(2)	—
Člen 25(3)	Člen 27(2)

Na vrh