EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32016D0019

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/1162 z dne 30. junija 2016 o razkritju zaupnih informacij v okviru preiskovanja kaznivih dejanj (ECB/2016/19)

UL L 192, 16.7.2016, str. 73–76 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2016/1162/oj

16.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/73


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/1162

z dne 30. junija 2016

o razkritju zaupnih informacij v okviru preiskovanja kaznivih dejanj (ECB/2016/19)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.3 Statuta,

ob upoštevanju Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 23 in 23a Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Od vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora (EMN) lahko Evropska centralna banka (ECB) in pristojni nacionalni organi od nacionalnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj prejmejo zahteve za razkritje zaupnih informacij, ki jih ustvarijo ali prejmejo pri izvajanju nadzorniških nalog in odgovornosti.

(2)

V skladu s členom 136 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (2) ECB, kadar pri opravljanju svojih nalog po Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013 (3) ugotovi, da obstaja razlog za sum, da je bilo morda storjeno kaznivo dejanje, od zadevnega pristojnega nacionalnega organa zahteva, da predloži zadevo ustreznim organom v preiskavo in morebiten kazenski pregon v skladu z nacionalnim pravom.

(3)

Pristojni nacionalni organi in nacionalni organi za preiskovanje kaznivih dejanj so že do sedaj sodelovali na področju dostopa do zaupnih informacij o nadzorovanih subjektih ali nadzorovanih skupinah v smislu člena 2(20) oziroma člena 2(21) Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) v skladu z nacionalnim pravom. Pogoji takega sodelovanja in razkritja zaupnih informacij nacionalnim organom za preiskovanje kaznivih dejanj so večinoma določeni v nacionalnem pravu. Vendar pravo Unije v nekaterih vidikih vpliva na pogoje, pod katerimi se lahko zaupne informacije, ki jih imajo pristojni organi v EMN, vključno z ECB, razkrijejo nacionalnim organom za preiskovanje kaznivih dejanj na njihovo zahtevo. Te določbe prava Unije določajo na primer načelo lojalnega sodelovanja, načelo sodelovanja v dobri veri in obveznost izmenjave informacij v okviru EMN, obveznost varstva osebnih podatkov in obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

(4)

Poleg tega, da se ti pogoji uporabljajo za razkritje zaupnih informacij, ki so povezane z nalogami, prenesenimi na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, vključno z informacijami, ki jih ima pristojni nacionalni organ, kadar pomaga ECB pri opravljanju nalog po navedeni uredbi, se lahko načeloma uporabljajo tudi za razkritje zaupnih informacij, ki so povezane z denarno politiko in drugimi nalogami, povezanimi z ESCB/Eurosistemom.

(5)

ECB bi morala spoštovati dolžnost varovanja poslovne skrivnosti ter dolžnost, da zaščiti svoje delovanje in neodvisnost. Poleg tega bi morala ECB še naprej spoštovati javni interes in nekatere zasebne interese, kar vključuje nerazkritje nekaterih dokumentov ali informacij, kadar bi razkritje ogrozilo te interese. Vendar te dolžnosti ne bi smele povzročiti absolutne prepovedi tega, da bi ECB nacionalnim organom za preiskovanje kaznivih dejanj razkrila zaupne informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

(6)

Pravo Unije določa, da je treba varovati zaupnost nekaterih informacij in dokumentov, vključno z osebnimi podatki, ter ob upoštevanju nekaterih izjem prepoveduje razkritje zaupnih informacij in dokumentov tretjim osebam. Zlasti lahko v skladu s pravili o poklicni skrivnosti iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4)„osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, in revizorj[i] ali strokovnjak[i], ki delajo v imenu pristojnih organov“, razkrijejo zaupne informacije, ki jih prejmejo med opravljanjem svojih nalog, le v obliki povzetka ali zbirnih informacij, tako da posameznih kreditnih institucij ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

(7)

V skladu s členom 37.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke se morajo za osebe z dostopom do podatkov, ki so predmet predpisov Unije o obveznosti varovanja skrivnosti, uporabljati ti predpisi.

(8)

V pravu Unije še ni bil vzpostavljen postopkovni okvir za ravnanje z zahtevami, ki jih ECB, pristojni nacionalni organi ali nacionalne centralne banke (NCB) prejmejo od nacionalnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj in se nanašajo na zaupne informacije v zvezi z nalogami, prenesenimi na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, vključno z informacijami, ki jih imajo pristojni nacionalni organi ali NCB, kadar pomagajo ECB pri opravljanju nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013, ali v zvezi z denarno politiko in drugimi nalogami, povezanimi z ESCB/Eurosistemom. Vendar bi morala biti uporaba nacionalnih postopkovnih pravil, ki veljajo za take zahteve, skladna s splošnimi načeli prava Unije, zlasti z načelom lojalnega sodelovanja ter načelom sodelovanja v dobri veri in obveznostjo izmenjave informacij, kakor je določeno v členu 6 Uredbe (EU) št. 1024/2013. V tej zvezi bi bila ECB v skladu s pravom Unije zadovoljna, če bi se z njo posvetovali oziroma jo obvestili o zahtevah za zaupne informacije v zvezi z nalogami, prenesenimi na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, vključno z informacijami, ki jih imajo pristojni nacionalni organi ali NCB, kadar pomagajo ECB pri opravljanju nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013, ali v zvezi z denarno politiko in drugimi nalogami, povezanimi z ESCB/Eurosistemom, kadar take zahteve prejme pristojni nacionalni organ ali NCB od nacionalnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj.

(9)

Ta sklep se ne bi smel uporabljati za zahteve za dostop do informacij, ki se nanašajo na osebe, ki so z ECB v delovnem razmerju ali v neposrednem ali posrednem pogodbenem razmerju za izvedbo gradenj, dobavo proizvodov ali opravljanje storitev.

(10)

Ta sklep bi moral zato določiti pogoje, ki jih bo ECB uporabljala za razkritje zaupnih informacij v zvezi z nalogami, prenesenimi nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, ali v zvezi z denarno politiko in drugimi nalogami, povezanimi z ESCB/Eurosistemom, s strani pristojnih nacionalnih organov in NCB nacionalnemu organu za preiskovanje kaznivih dejanj, ter s tem povezan postopkovni okvir.

(11)

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje ECB koordinira zahteve za dostop do dokumentov, ki spadajo v področje uporabe tega sklepa, znotraj ECB –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„zaupne informacije“ pomenijo vse zaupne informacije, vključno z informacijami, za katere veljajo pravila o varstvu podatkov, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in pravila o poklicni skrivnosti iz Direktive 2013/36/EU, ter dokumenti, ki imajo v skladu z ureditvijo zaupnosti v ECB oznako „ECB-CONFIDENTIAL“ ali „ECB-SECRET“, razen informacij, ki se nanašajo na osebe, ki so z ECB v delovnem razmerju ali v neposrednem ali posrednem pogodbenem razmerju za izvedbo gradenj, dobavo proizvodov ali opravljanje storitev;

(b)

„nacionalni organ za preiskovanje kaznivih dejanj“ pomeni nacionalni organ, ki ima pristojnosti v zadevah kazenskega prava;

(c)

„pristojni nacionalni organ“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013. Ta pomen ne posega v ureditve po nacionalnem pravu, ki dodeljujejo nekatere nadzorniške naloge NCB, ki ni imenovana za pristojni nacionalni organ. Z zvezi s takimi ureditvami se sklicevanje na pristojni nacionalni organ v tem sklepu nanaša tudi na NCB glede nadzorniških nalog, ki so ji dodeljene po nacionalnem pravu.

Člen 2

Zahteve nacionalnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih prejme ECB

1.   ECB lahko na zahtevo nacionalnega organa za preiskovanje kaznivih dejanj predloži zaupne informacije, ki jih ima in so povezane z nalogami, prenesenimi nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, ali z denarno politiko ali drugimi nalogami, povezanimi z ESCB/Eurosistemom, pristojnemu nacionalnemu organu ali NCB, da jih ta razkrije zadevnemu nacionalnemu organu za preiskovanje kaznivih dejanj, pod naslednjimi pogoji:

(a)

zadevni pristojni nacionalni organ ali NCB se zaveže, da bo odgovoril na tako zahtevo v imenu ECB;

(b)

bodisi (i) pravo Unije ali nacionalno pravo vsebuje izrecno obveznost razkritja takih informacij nacionalnemu organu za preiskovanje kaznivih dejanj bodisi (ii) ustrezni pravni okvir dovoljuje razkritje takih zaupnih informacij ter ni prednostnih razlogov za zavrnitev razkritja takih informacij, ki so povezani s tem, da je treba zaščititi interese Unije ali se izogniti poseganju v delovanje in neodvisnost ECB, zlasti takemu, ki bi ogrozilo izpolnjevanje njenih nalog;

(c)

zadevni pristojni nacionalni organ ali NCB se zaveže, da bo od nacionalnega organa za preiskovanje kaznivih dejanj zahteval, da zagotovi varstvo predloženih zaupnih informacij pred javnim razkritjem.

2.   Odstavek 1 ne posega v nobene posebne določbe po pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki se nanašajo na razkritje takih zaupnih informacij.

Člen 3

Zahteve nacionalnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih prejmejo pristojni nacionalni organi ali NCB

1.   ECB od pristojnih nacionalnih organov in NCB zahteva soglasje, da se po prejemu zahteve nacionalnega organa za preiskovanje kaznivih dejanj za razkritje zaupnih informacij, ki so povezane z nalogami, prenesenimi na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, ali z denarno politiko ali drugimi nalogami, povezanimi z ESCB/Eurosistemom, o odgovoru na zahtevo posvetujejo z ECB, kadar je to mogoče, ne glede na to, ali ima te informacije ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ali NCB. ECB svetuje, ali se te informacije lahko razkrijejo in, kjer pride v poštev, ali obstajajo prednostni razlogi za zavrnitev razkritja zadevnih zaupnih informacij, ki so povezani s tem, da je treba zaščititi interese Unije ali se izogniti poseganju v delovanje in neodvisnost ECB. ECB svetuje pristojnemu nacionalnemu organu ali NCB, če se je ta z njo posvetoval pravočasno, preden sprejme končno odločitev in predloži končni odgovor na zahtevo.

2.   ECB od pristojnih nacionalnih organov zahteva soglasje, da jo pravočasno in v vsakem primeru pred predložitvijo končnega odgovora obvestijo o zahtevah za zaupne informacije, ki jih prejmejo od nacionalnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj in se nanašajo na manj pomembne kreditne institucije, ki jih zadevni pristojni nacionalni organ neposredno nadzira pri izvajanju nadzorniških odgovornosti po Uredbi (EU) št. 1024/2013, kadar ta pristojni nacionalni organ meni, da so zahtevane informacije pomembne ali bi njihovo razkritje lahko negativno vplivalo na ugled EMN. ECB si po najboljših močeh prizadeva predložiti odgovor v roku, ki ga določi zadevni pristojni nacionalni organ, če je rok razumen in objektivno utemeljen ter se izteče, preden pristojni nacionalni organ sprejme končno odločitev in nacionalnemu organu za preiskovanje kaznivih dejanj predloži končni odgovor.

3.   ECB od pristojnih nacionalnih organov in NCB zahteva soglasje, da jo redno obveščajo o vseh zahtevah nacionalnih organov za preiskovanje kaznivih dejanj, o katerih se z njo iz razlogov, na katere niso mogli vplivati, niso posvetovali v skladu z odstavkom 1 ali je niso obvestili v skladu z odstavkom 2, in po možnosti o informacijah, ki so jih razkrili zaradi teh zahtev.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 30. junija 2016

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 80, 18.3.2004, str. 33.

(2)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(4)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).


Na vrh