(1)

Evropska centralna banka (ECB) uporablja Uredbo (ES) št. 2157/1999 Evropske centralne banke (ECB/1999/4) (2) pri nalaganju sankcij na raznih področjih v svoji pristojnosti, vključno z izvajanjem denarne politike Unije, upravljanjem plačilnih sistemov in zbiranjem statističnih informacij.

(2)

Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 (3) pooblašča ECB, da naloži kreditnim institucijam, ki jih nadzira, upravne denarne kazni, kadar te institucije kršijo zahteve iz prava Unije, ki se neposredno uporablja, in sankcije v primeru kršitev uredb ali sklepov ECB.

(3)

ECB je sprejela Uredbo (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (4), s katero podrobneje ureja postopke, s katerimi ECB, pristojni nacionalni organi in imenovani nacionalni organi izvajajo svoje nadzorne naloge po Uredbi (EU) št. 1024/2013. Uredba (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) vsebuje določbe o postopku, po katerem ECB in pristojni nacionalni organi nalagajo upravne kazni na področju nadzora.

(4)

Da bi se vzpostavila usklajena ureditev, po kateri ECB nalaga sankcije pri izvajanju nadzorniških nalog po Uredbi (EU) št. 1024/2013 in Uredbi (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17), je ECB sprejela Priporočilo ECB/2014/19 (5).

(5)

V Uredbi (ES) št. 2157/1999 bi bilo treba pojasniti, da se uporablja samo takrat, kadar ECB nalaga sankcije pri izvajanju centralnobančnih nalog, ki niso povezane z nadzorom, medtem ko se Uredba (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) uporablja takrat, kadar ECB nalaga upravne kazni pri izvajanju nadzorniških nalog.

(6)

ECB bi morala pri natančnejši opredelitvi postopkovnih pravil za uvedbo in izvajanje postopka za ugotavljanje kršitev iz Uredbe (ES) št. 2532/98 upoštevati stopnjo resnosti predvidene sankcije.

(7)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 2157/1999 ustrezno spremeniti –

1.

za členom 1 se vstavi nov člen 1a:

„Člen 1a

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja samo za sankcije, ki jih ECB lahko naloži pri izvajanju centralnobančnih nalog, ki niso povezane z nadzorom. Ne uporablja se za upravne kazni, ki jih ECB lahko naloži pri izvajanju nadzorniških nalog.“

2.

za členom 1a se vstavi nov člen 1b:

„Člen 1b

Neodvisna preiskovalna enota

1.   Za potrebe odločanja, ali je treba uvesti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 2, in izvajanja pooblastil, določenih v členu 3, ECB ustanovi interno neodvisno preiskovalno enoto (v nadaljnjem besedilu: preiskovalna enota), ki jo sestavljajo preiskovalni uradniki, ki opravljajo svoje preiskovalne naloge neodvisno od Izvršilnega odbora in Sveta ECB ter ne sodelujejo v razpravah Izvršilnega odbora in Sveta ECB.

2.   Če ECB meni, da obstaja razlog za sum, da je bila storjena ena ali več kršitev, zadevo obravnava Izvršilni odbor.

3.   Če Izvršilni odbor meni, da bi ustrezna sankcija lahko presegla prag, določen v členu 10(1), se ne uporabi poenostavljeni postopek iz člena 10, ampak Izvršilni odbor zadevo odstopi preiskovalni enoti. Preiskovalna enota se odloči, ali bo uvedla postopek za ugotavljanje kršitev ali ne.

4.   Sklicevanja na ECB v členih 2 do 4, členu 5(1) do (3) in členu 6 se razumejo kot sklicevanja na preiskovalno enoto v ECB ali, kadar se uporabi poenostavljeni postopek po členu 10, na Izvršilni odbor.

5.   Določbe tega člena ne posegajo v pristojnost pristojne nacionalne centralne banke, da uvede postopek za ugotavljanje kršitev in izvaja preiskave v skladu s to uredbo.“

3.

v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Na osnovi istih dejstev se proti istemu podjetju ne sme uvesti več kot en postopek za ugotavljanje kršitev. Zato ECB ali pristojna nacionalna centralna banka ne smeta sprejeti nobenih odločitev o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, dokler se medsebojno ne obvestita in posvetujeta.“

4.

v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   ECB ali pristojna nacionalna centralna banka sta na zahtevo upravičeni, da si medsebojno pomagata in sodelujeta pri izvajanju postopka za ugotavljanje kršitev, zlasti s posredovanjem informacij, za katere menita, da so koristne.“

5.

za členom 7 se vstavi nov člen 7a:

„Člen 7a

Vložitev predloga Izvršilnemu odboru

1.   Če preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka po zaključka postopka za ugotavljanje kršitev menita, da bi morala biti zadevnemu podjetju naložena sankcija, vložita predlog Izvršilnemu odboru, v katerem navedeta, da je zadevno podjetje storilo kršitev, in določita znesek sankcije, ki naj se mu naloži.

2.   Preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka utemeljita svoj predlog samo z dejstvi in očitki, o katerih se je zadevno podjetje imelo možnost izjaviti.

3.   Če Izvršilni odbor meni, da je spis, ki sta ga predložili preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka, nepopoln, jima ga lahko vrne skupaj z obrazloženo zahtevo za dodatne informacije.

4.   Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa strinja s predlogom preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, da se zadevnemu podjetju naloži sankcija, sprejme odločitev v skladu s tem predlogom.

5.   Če Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa meni, da dejstva, opisana v predlogu preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ne predstavljajo zadostnih dokazov za kršitev, lahko sprejme odločitev, s katero primer zaključi.

6.   Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa strinja s tem, da je zadevno podjetje storilo kršitev, kot je navedeno v predlogu preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ne strinja pa se s predlagano sankcijo, sprejme odločitev, v kateri navede, kakšna sankcija je po njegovem mnenju ustrezna.

7.   Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa ne strinja s predlogom preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ampak zaključi, da je zadevno podjetje storilo drugačno kršitev ali da obstaja drugačno dejansko stanje za predlog preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, o svojih ugotovitvah in očitkih zoper zadevno podjetje pisno obvesti zadevno podjetje.

8.   Izvršilni odbor sprejme odločitev, v kateri navede, ali je zadevno podjetje storilo kršitev, in določi sankcijo, če jo je treba naložiti. Odločitve, ki jih sprejme Izvršilni odbor, temeljijo samo na dejstvih in očitkih, o katerih se je imelo zadevno podjetje možnost izjaviti.“