EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 02015O0035-20200420
Guideline (EU) 2016/65 of the European Central Bank of 18 November 2015 on the valuation haircuts applied in the implementation of the Eurosystem monetary policy framework (ECB/2015/35)
Konsolidirano besedilo: Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35)
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35)
02015O0035 — SL — 20.04.2020 — 005.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 (UL L 014 21.1.2016, str. 30) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2299 z dne 2. novembra 2016 |
L 344 |
117 |
17.12.2016 |
|
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/571 z dne 7. februarja 2018 |
L 95 |
45 |
13.4.2018 |
|
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1033 z dne 10. maja 2019 |
L 167 |
75 |
24.6.2019 |
|
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/506 z dne 7. aprila 2020 |
L 109I |
1 |
7.4.2020 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/65
z dne 18. novembra 2015
o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35)
Člen 1
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje
1. V skladu z naslovom VI dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se za tržno finančno premoženje uporabljajo odbitki pri vrednotenju, kakor so opredeljeni v točki 97 člena 2 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), po stopnjah, določenih v tabelah 2 in 2a v Prilogi k tej smernici.
2. Odbitek pri vrednotenju za posamezno finančno premoženje je odvisen od naslednjih dejavnikov:
kategorije odbitkov, v katero je uvrščeno finančno premoženje, kakor je opredeljeno v členu 2;
preostale zapadlosti ali tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja, kakor je opredeljeno v členu 3;
strukture kupona finančnega premoženja in
stopnje kreditne kvalitete, v katero je uvrščeno finančno premoženje.
Člen 2
Določitev kategorij odbitkov za tržno finančno premoženje
Primerno tržno finančno premoženje se uvrsti v eno od petih kategorij odbitkov na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja, kakor je prikazano v tabeli 1 v Prilogi k tej smernici:
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države, dolžniški certifikati ECB in dolžniški certifikati, ki jih izdajo NCB pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici, katere valuta je euro, se uvrstijo v kategorijo odbitkov I;
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) enote lokalne in regionalne ravni države, (ii) subjekti, ki so kreditne institucije ali nekreditne institucije in jih Eurosistem razvrsti kot agencije in izpolnjujejo kvantitativne kriterije, določene v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in (iii) multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije, ter „jumbo“ krite obveznice, skladne s KNPVP, se uvrstijo v kategorijo odbitkov II;
krite obveznice, skladne s KNPVP, razen „jumbo“ kritih obveznic, skladnih s KNPVP, druge krite obveznice in dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) nefinančne družbe, (ii) družbe v sektorju država in (iii) agencije, ki so nekreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uvrstijo v kategorijo odbitkov III;
nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo (i) kreditne institucije, (ii) agencije, ki so kreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in (iii) finančne družbe razen kreditnih institucij, se uvrstijo v kategorijo odbitkov IV;
listinjeni vrednostni papirji se uvrstijo v kategorijo odbitkov V ne glede na razvrstitev izdajatelja.
Člen 3
Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje
1. Odbitki pri vrednotenju za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov I do IV, se določijo na podlagi:
uvrstitve posameznega finančnega premoženja v stopnjo kreditne kvalitete 1, 2 ali 3;
preostale zapadlosti finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavku 2;
strukture kupona finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavku 2.
2. Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorije odbitkov I do IV, se uporablja odbitek pri vrednotenju, ki je odvisen od preostale zapadlosti in strukture kupona finančnega premoženja (fiksen kupon, brezkuponski instrument, variabilen kupon) kakor se določi na podlagi tabele 2 v Prilogi k tej smernici. Ustrezna zapadlost za določitev odbitka pri vrednotenju, ki se uporabi, je enaka preostali zapadlosti finančnega premoženja, ne glede na vrsto strukture kupona. V zvezi s strukturo kupona se uporabljajo naslednje določbe:
variabilni kuponi, pri katerih je obdobje ponovnega določanja kuponskega izplačila daljše od enega leta, se obravnavajo kot fiksni kuponi;
variabilni kuponi, pri katerih je referenčna mera indeks inflacije v euroobmočju, se obravnavajo kot fiksni kuponi;
variabilni kuponi s spodnjo mejo, ki ni enaka nič, in/ali variabilni kuponi z zgornjo mejo se obravnavajo kot fiksni kuponi;
odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za finančno premoženje z več kot eno vrsto strukture kupona, je odvisen zgolj od strukture kupona, ki velja v preostali življenjski dobi finančnega premoženja, in je enak najvišjemu odbitku, ki se uporablja za tržno finančno premoženje z enako preostalo zapadlostjo in stopnjo kreditne kvalitete. Za ta namen se lahko upošteva katera koli vrsta strukture kupona, ki velja v preostali življenjski dobi finančnega premoženja.
2a. Preostala zapadlost za krite obveznice v lastni uporabi se opredeli kot najdaljši zakonski rok zapadlosti, ob upoštevanju vseh pravic do podaljšanja rokov za odplačilo glavnice, ki jih vsebujejo njihovi pogoji. Za namene tega odstavka „lastna uporaba“ pomeni, da nasprotna stranka predloži ali uporabi krite obveznice, ki jih je izdala ali zanje jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, kakor je določeno v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
3. Za tržno finančno premoženje, uvrščeno v kategorijo odbitkov V, se ne glede na strukturo kupona odbitki pri vrednotenju določijo na podlagi tehtanega povprečnega trajanja finančnega premoženja, kakor je podrobneje določeno v odstavkih 4 in 5. Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje v kategoriji V, so določeni v tabeli 2a v Prilogi k tej smernici.
4. Tehtano povprečno trajanje nadrejene tranše listinjenega vrednostnega papirja se izračuna kot pričakovani tehtani povprečni preostali čas do odplačila za to tranšo. Za zadržane mobilizirane listinjene vrednostne papirje se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja predpostavlja, da izdajatelj ne bo izkoristil nakupne opcije.
5. Za namene odstavka 4 „zadržani mobilizirani listinjeni vrednostni papirji“ pomenijo listinjene vrednostne papirje, ki jih nasprotna stranka, ki je originator listinjenega vrednostnega papirja, ali subjekti, ki so v tesni povezavi z originatorjem, uporabijo v odstotku, višjem od 75 % neodplačanega nominalnega zneska. Te tesne povezave se določijo v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
Člen 4
Dodatni odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja
Za posamezne vrste tržnega finančnega premoženja se poleg odbitkov pri vrednotenju, določenih v členu 3 te smernice, uporabljajo naslednji odbitki pri vrednotenju:
za listinjene vrednostne papirje, krite obveznice in nezavarovane dolžniške instrumente, ki jih izdajo kreditne institucije, ki so teoretično vrednoteni v skladu s pravili iz člena 134 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti za 4 %;
za krite obveznice v lastni uporabi se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v višini (i) 6,4 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnji kreditne kvalitete 1 in 2, ter (ii) 9,6 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnjo kreditne kvalitete 3;
za namene odstavka (b) „lastna uporaba“ pomeni, da nasprotna stranka predloži ali uporabi krite obveznice, ki jih je izdala ali zanje jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, kakor je določeno v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
če dodatnega odbitka pri vrednotenju iz odstavka (b) ni mogoče uporabiti v zvezi s sistemom za upravljanje z zavarovanjem NCB, tripartitnim agentom ali platformo TARGET2-Securities za avtokolateralizacijo, se v teh sistemih ali na platformi dodatni odbitek pri vrednotenju uporabi za vrednost celotne izdaje kritih obveznic, ki so lahko v lastni uporabi.
Člen 5
Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za primerno netržno finančno premoženje
1. Za posamezna bančna posojila se uporabljajo posebni odbitki pri vrednotenju, ki se določijo glede na preostalo zapadlost, stopnjo kreditne kvalitete in strukturo obrestne mere, kakor je določeno v tabeli 3 v Prilogi k tej smernici.
2. V zvezi s strukturo obrestne mere bančnih posojil se uporabljajo naslednje določbe:
„brezkuponska“ bančna posojila se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;
bančna posojila z variabilno obrestno mero, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere daljše od enega leta, se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;
bančna posojila z variabilno obrestno mero z zgornjo mejo se obravnavajo kot bančna posojila s fiksno obrestno mero;
bančna posojila z variabilno obrestno mero, pri katerih je obdobje ponovnega določanja obrestne mere eno leto ali manj, se obravnavajo kot bančna posojila z variabilno obrestno mero;
odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja za bančno posojilo z več kot eno vrsto plačila obresti, je odvisen zgolj od plačil obresti v preostali življenjski dobi bančnega posojila. Če se v preostali življenjski dobi bančnega posojila uporablja več kot ena vrsta plačila obresti, se preostala plačila obresti obravnavajo kot plačila obresti po fiksni obrestni meri, pri čemer se kot ustrezna zapadlost za določanje odbitka upošteva preostala zapadlost bančnega posojila.
▼M3 —————
5. Za netržne hipotekarne dolžniške instrumente se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 25,2 %.
6. Za vezane depozite se ne uporabljajo odbitki pri vrednotenju.
7. V kritnem skladu netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, se za vsako bančno posojilo, ki služi kot zavarovanje, na posamični ravni uporabi odbitek pri vrednotenju v skladu s pravili, določenimi v ►M3 odstavkih 1 do 2 ◄ . Skupna vrednost v kritni sklad vključenih bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, mora biti po uporabi odbitkov pri vrednotenju vedno enaka neodplačani vrednosti glavnice netržnega dolžniškega instrumenta, zavarovanega s primernimi bančnimi posojili, ali višja od te vrednosti. Če se skupna vrednost zniža pod prag iz prejšnjega stavka, se netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, šteje kot neprimeren.
Člen 6
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 25. januarja 2016. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB najpozneje do 5. januarja 2016.
Člen 7
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
PRILOGA
Tabela 1
Kategorije odbitkov za primerno tržno finančno premoženje na podlagi vrste izdajatelja in/ali vrste finančnega premoženja
|
Kategorija I |
Kategorija II |
Kategorija III |
Kategorija IV |
Kategorija V |
|
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote centralne ravni države dolžniški certifikati ECB dolžniški certifikati, ki jih izdajo nacionalne centralne banke (NCB) pred datumom uvedbe eura v zadevni državi članici |
dolžniški instrumenti, ki jih izdajo enote lokalne in regionalne ravni države dolžniški instrumenti, ki jih izdajo subjekti (kreditne institucije ali nekreditne institucije), ki jih Eurosistem razvrsti kot agencije in izpolnjujejo kvantitativne kriterije, določene v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) dolžniški instrumenti, ki jih izdajo multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije „jumbo“ krite obveznice, skladne s KNPVP |
krite obveznice, skladne s KNPVP, razen „jumbo“ kritih obveznic, skladnih s KNPVP druge krite obveznice dolžniški instrumenti, ki jih izdajo nefinančne družbe, družbe v sektorju država ter agencije, ki so nekreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) |
nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in agencije, ki so kreditne institucije in ne izpolnjujejo kvantitativnih kriterijev, določenih v Prilogi XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo finančne družbe razen kreditnih institucij |
listinjeni vrednostni papirji |
Tabela 2
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje v kategorijah odbitkov I do IV
|
|
Kategorije odbitkov |
||||||||||||
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (1) |
Kategorija I |
Kategorija II |
Kategorija III |
Kategorija IV |
||||||||
|
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
fiksen kupon |
brezkuponski instrument |
variabilen kupon |
||
|
Stopnji 1 in 2 |
[0,1) |
0,4 |
0,4 |
0,4 |
0,8 |
0,8 |
0,8 |
0,8 |
0,8 |
0,8 |
6,0 |
6,0 |
6,0 |
|
[1,3) |
0,8 |
1,6 |
0,4 |
1,2 |
2,0 |
0,8 |
1,6 |
2,4 |
0,8 |
8,0 |
8,4 |
6,0 |
|
|
[3,5) |
1,2 |
2,0 |
0,4 |
2,0 |
2,8 |
0,8 |
2,4 |
3,6 |
0,8 |
10,4 |
10,8 |
6,0 |
|
|
[5,7) |
1,6 |
2,4 |
0,8 |
2,8 |
3,6 |
1,2 |
3,6 |
4,8 |
1,6 |
11,6 |
12,4 |
8,0 |
|
|
[7,10) |
2,4 |
3,2 |
1,2 |
3,6 |
5,2 |
2,0 |
4,8 |
6,4 |
2,4 |
13,2 |
14,4 |
10,4 |
|
|
[10, ∞) |
4,0 |
5,6 |
1,6 |
6,4 |
8,4 |
2,8 |
7,2 |
10,4 |
3,6 |
16,0 |
20,4 |
11,6 |
|
|
Stopnja 3 |
[0,1) |
4,8 |
4,8 |
4,8 |
5,6 |
5,6 |
5,6 |
6,4 |
6,4 |
6,4 |
10,4 |
10,4 |
10,4 |
|
[1,3) |
5,6 |
6,4 |
4,8 |
7,6 |
10,8 |
5,6 |
9,6 |
12,0 |
6,4 |
18,0 |
20,0 |
10,4 |
|
|
[3,5) |
7,2 |
8,0 |
4,8 |
10,8 |
14,8 |
5,6 |
13,2 |
17,6 |
6,4 |
22,4 |
26,0 |
10,4 |
|
|
[5,7) |
8,0 |
9,2 |
5,6 |
11,2 |
16,0 |
7,6 |
14,8 |
20,8 |
9,6 |
24,4 |
28,0 |
18,0 |
|
|
[7,10) |
9,2 |
10,4 |
7,2 |
12,8 |
19,6 |
10,8 |
15,2 |
22,4 |
13,2 |
24,8 |
29,6 |
22,4 |
|
|
[10, ∞) |
10,4 |
12,8 |
8,0 |
15,2 |
23,6 |
11,2 |
15,6 |
24,0 |
14,8 |
25,2 |
30,4 |
24,4 |
|
|
(1) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd. |
|||||||||||||
Tabela 2a
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za primerno tržno finančno premoženje v kategoriji odbitkov V
|
|
|
Kategorija V |
|
Kreditna kvaliteta |
Tehtano povprečno trajanje (1) |
Odbitek pri vrednotenju |
|
Stopnji 1 in 2 |
[0,1) |
3,2 |
|
[1,3) |
3,6 |
|
|
[3,5) |
4,0 |
|
|
[5,7) |
7,2 |
|
|
[7,10) |
10,4 |
|
|
[10, ∞) |
16,0 |
|
|
(1) Tj. [0,1) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje eno leto ali več in manj kot tri leta, itd. |
||
Tabela 3
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za primerna bančna posojila
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (1) |
Plačilo obresti po fiksni obrestni meri |
Plačilo obresti po variabilni obrestni meri |
|
Stopnji 1 in 2 |
[0,1) |
6,4 |
6,4 |
|
[1,3) |
9,6 |
6,4 |
|
|
[3,5) |
12,8 |
6,4 |
|
|
[5,7) |
14,8 |
9,6 |
|
|
[7,10) |
19,2 |
12,8 |
|
|
[10, ∞) |
28 |
14,8 |
|
|
Stopnja 3 |
[0,1) |
12 |
12 |
|
[1,3) |
22,4 |
12 |
|
|
[3,5) |
29,2 |
12 |
|
|
[5,7) |
34,4 |
22,4 |
|
|
[7,10) |
36 |
29,2 |
|
|
[10, ∞) |
38,4 |
34,4 |
|
|
(1) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd. |
|||