EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 02014O0031-20200518
Guideline of the European Central Bank of 9 July 2014 on additional temporary measures relating to Eurosystem refinancing operations and eligibility of collateral and amending Guideline ECB/2007/9 (recast) (ECB/2014/31) (2014/528/EU)
Konsolidirano besedilo: Smernica Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (prenovitev) (ECB/2014/31) (2014/528/EU)
Smernica Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (prenovitev) (ECB/2014/31) (2014/528/EU)
ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2014/528/2020-05-18
02014O0031 — SL — 18.05.2020 — 006.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (prenovitev) (ECB/2014/31) (UL L 240 13.8.2014, str. 28) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 348 |
27 |
4.12.2014 |
||
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2300 z dne 2. novembra 2016 |
L 344 |
123 |
17.12.2016 |
|
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/572 z dne 7. februarja 2018 |
L 95 |
49 |
13.4.2018 |
|
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1034 z dne 10. maja 2019 |
L 167 |
79 |
24.6.2019 |
|
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/515 z dne 7. aprila 2020 |
L 110I |
26 |
8.4.2020 |
|
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2020/634 z dne 7. maja 2020 |
L 148 |
10 |
11.5.2020 |
|
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 9. julija 2014
o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9
(prenovitev)
(ECB/2014/31)
(2014/528/EU)
Člen 1
Dodatni ukrepi v zvezi z operacijami refinanciranja in primernim zavarovanjem
1. Pravila za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema in merila primernosti za zavarovanje, določena v tej smernici, se uporabljajo v povezavi s Smernico ECB/2011/14.
2. V primeru razhajanj med to smernico in Smernico ECB/2011/14, kakor jo NCB izvedejo na nacionalni ravni, prevlada ta smernica. NCB še naprej uporabljajo vse določbe Smernice ECB/2011/14 v nespremenjeni obliki, razen če je v tej smernici določeno drugače.
▼M4 —————
Člen 2
Možnost prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja ali znižanja njihovega zneska
1. Eurosistem se lahko odloči, da smejo nasprotne stranke pod določenimi pogoji in pred zapadlostjo prekiniti določene operacije dolgoročnejšega refinanciranja ali znižati njihov znesek (taka prekinitev ali znižanje zneska sta v nadaljnjem besedilu tudi skupaj imenovana: predčasno odplačilo). Najava avkcije mora določati, ali se lahko uporabi možnost prekinitve zadevnih operacij ali znižanja njihovega zneska pred zapadlostjo, in datum, od katerega se lahko taka možnost uveljavi. Te informacije se lahko alternativno zagotovijo v drugi obliki, ki jo Eurosistem šteje za primerno.
2. Nasprotna stranka lahko uveljavi možnost prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja ali znižanja njihovega zneska pred zapadlostjo tako, da zadevni NCB sporoči znesek, ki ga namerava odplačati po postopku predčasnega odplačila, in datum, na katerega namerava izvesti to predčasno odplačilo, najmanj en teden pred navedenim datumom predčasnega odplačila. Razen če Eurosistem določi drugače, se lahko predčasno odplačilo izvede na kateri koli dan, ki sovpada z dnevom poravnave operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, pod pogojem, da nasprotna stranka pošlje sporočilo iz tega odstavka najmanj en teden pred tem datumom.
3. Sporočilo iz odstavka 2 postane zavezujoče za nasprotno stranko en teden pred datumom predčasnega odplačila, na katerega se nanaša. Če nasprotna stranka v celoti ali delno ne poravna dolgovanega zneska po postopku predčasnega odplačila do datuma plačila, lahko to vodi do naložitve denarnih kazni, kakor so določene v oddelku 1 Dodatka 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Določbe oddelka 1 Dodatka 6, ki se uporabljajo za kršitve pravil, povezanih z avkcijami, se uporabijo, če nasprotna stranka v celoti ali delno ne poravna zneska, ki zapade na datum predčasnega odplačila iz odstavka 2. Naložitev denarne kazni ne posega v pravico NCB, da uveljavi pravna sredstva, predvidena za pojav primera kršitve, kakor je določen v Prilogi II k Smernici ECB/2011/14.
Člen 3
Sprejem nekaterih dodatnih listinjenih vrednostnih papirjev
1. Poleg listinjenih vrednostnih papirjev, ki so primerni v skladu s poglavjem 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, so kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema primerni listinjeni vrednostni papirji, ki ne izpolnjujejo zahtev glede bonitetnih ocen iz oddelka 6.3 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, a sicer izpolnjujejo vsa merila primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje po Prilogi I k Smernici ECB/2011/14, vendar le pod pogojem, da imajo za izdajo dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij na ravni najmanj „trojni B“ ( 1 ). Zadostiti morajo tudi vsem naslednjim zahtevam:
finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, mora pripadati eni od naslednjih vrst finančnega premoženja: (i) stanovanjske hipoteke; (ii) posojila malim in srednje velikim podjetjem; ►M3 ————— ◄ (iv) posojila za nakup avtomobila; (v) terjatve iz naslova leasinga; (vi) potrošniška posojila; (vii) terjatve iz naslova kreditnih kartic;
finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ne sme pripadati različnim vrstam finančnega premoženja;
finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, ne sme vsebovati posojil, ki so kar koli od naslednjega:
slaba posojila ob izdaji listinjenega vrednostnega papirja;
slaba posojila ob vključitvi v kritni sklad v času trajanja listinjenega vrednostnega papirja, na primer z zamenjavo ali nadomestitvijo finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok;
ob katerem koli času strukturirana, sindicirana ali s finančnim vzvodom;
dokumenti o transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji morajo vsebovati določbe o neprekinjenosti servisiranja.
2. Za listinjene vrednostne papirje iz odstavka 1, ki nimajo dveh javnih bonitetnih ocen najmanj stopnje kreditne kvalitete 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema v skladu s členom 82(1)(b) Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ( 2 ), se uporablja odbitek pri vrednotenju, ki je odvisen od njihovega tehtanega povprečnega trajanja, kakor je podrobneje določeno v Prilogi IIa.
2a. Tehtano povprečno trajanje nadrejene tranše listinjenega vrednostnega papirja se izračuna kot pričakovani tehtani povprečni preostali čas do odplačila za to tranšo. Za zadržane mobilizirane listinjene vrednostne papirje se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja predpostavlja, da izdajatelj ne bo izkoristil nakupne opcije.
▼M2 —————
4. Nasprotna stranka listinjenih vrednostnih papirjev, ki so sicer primerni po odstavku 1, ne sme predložiti kot zavarovanje, če sama nasprotna stranka ali katera koli tretja oseba, ki je z njo v tesni povezavi, zagotavlja obrestno zaščito v zvezi s tem listinjenim vrednostnim papirjem.
5. NCB lahko sprejme kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema listinjene vrednostne papirje, pri katerih finančno premoženje, ki služi kot zavarovanje listinjenemu vrednostnemu papirju, vključuje stanovanjske hipoteke ali posojila malim in srednje velikim podjetjem ali oboje, ter ki ne izpolnjujejo zahtev glede bonitetnih ocen iz poglavja 2 naslova II dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) in zahtev iz točk (a) do (d) odstavka 1 in odstavka 4, sicer pa izpolnjujejo vse kriterije primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje po Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in imajo dve bonitetni oceni najmanj stopnje kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema. Taki listinjeni vrednostni papirji so omejeni na tiste, ki so bili izdani pred 20. junijem 2012, in se zanje uporablja odbitek pri vrednotenju, ki je odvisen od njihovega tehtanega povprečnega trajanja, kakor je podrobneje določeno v Prilogi IIa.
▼M2 —————
7. Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„stanovanjska hipoteka“ poleg stanovanjskih posojil, zavarovanih s hipoteko, vključuje stanovanjska posojila z jamstvom (brez hipoteke), če je jamstvo izplačljivo takoj po neplačilu. Tako jamstvo se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da zavarovanje da oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Bonitetna ocena garanta pri takšnih jamstvih mora ves čas trajanja transakcije dosegati stopnjo kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema;
„malo podjetje“ in „srednje veliko podjetje“ pomenita subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko, pri čemer evidentirana prodaja za subjekt ali za konsolidirano skupino, če subjekt spada v konsolidirano skupino, znaša manj kot 50 milijonov EUR;
„slabo posojilo“ vključuje posojila, pri katerih je zamuda s plačilom obresti ali glavnice enaka ali večja od 90 dni in je pri dolžniku prišlo do neplačila, kakor je opredeljeno v členu 178 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za dvom, da bo plačilo v celoti izvedeno;
„strukturirano posojilo“ pomeni strukturo, ki vključuje podrejena bančna posojila;
„sindicirano posojilo“ pomeni posojilo, ki ga da skupina posojilodajalcev v sindikatu za posojanje;
„posojilo s finančnim vzvodom“ pomeni posojilo, ki se odobri družbi, ki ima že znatno stopnjo zadolženosti, na primer za financiranje odkupa ali prevzema, kadar se posojilo uporabi za nakup deleža v družbi, ki je hkrati dolžnik pri tem posojilu;
„določbe o neprekinjenosti servisiranja“ pomenijo določbe v pravni dokumentaciji listinjenega vrednostnega papirja, ki jih sestavljajo določbe o nadomestnem izvajalcu servisiranja ali določbe o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja (če ni določb o nadomestnem izvajalcu servisiranja). V primeru določb o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja je treba imenovati iskalca nadomestnega izvajalca servisiranja in ga pooblastiti, da najde primernega nadomestnega izvajalca servisiranja v 60 dneh od dogodka, ki sproži imenovanje iskalca, da se zagotovi pravočasno plačilo in servisiranje listinjenega vrednostnega papirja. Te določbe morajo vključevati tudi dogodke, ko se sproži postopek zamenjave izvajalca servisiranja za imenovanje nadomestnega izvajalca servisiranja, pri čemer ti dogodki lahko temeljijo na bonitetnih ocenah in/ali ne temeljijo na bonitetnih ocenah, npr. neizpolnjevanje obveznosti trenutnega izvajalca servisiranja. V primeru določb o nadomestnem izvajalcu servisiranja nadomestni izvajalec servisiranja ne sme biti v tesni povezavi z izvajalcem servisiranja. V primeru določb o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja ne sme biti hkratnih tesnih povezav med izvajalcem servisiranja, iskalcem nadomestnega izvajalca servisiranja in banko, pri kateri ima izdajatelj račun;
„tesne povezave“ imajo pomen, opredeljen v členu 138(2) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
„zadržani mobilizirani listinjeni vrednostni papir“ pomeni listinjeni vrednostni papir, ki ga nasprotna stranka, ki je originator listinjenega vrednostnega papirja, ali subjekti, ki so v tesni povezavi z originatorjem, uporabijo v odstotku, višjem od 75 % neodplačanega nominalnega zneska.
Člen 4
Sprejem nekaterih dodatnih bančnih posojil
1. NCB lahko kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema sprejmejo bančna posojila, ki ne izpolnjujejo Eurosistemovih meril primernosti.
2. NCB, ki se odločijo sprejeti bančna posojila v skladu z odstavkom 1, v ta namen določijo merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj tako, da navedejo odstopanja od zahtev iz Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Takšna merila primernosti in ukrepi za obvladovanje tveganj morajo vključevati merilo, da bančna posojila ureja pravo države članice NCB, ki je določila ta merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj. Taka merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj mora predhodno odobriti Svet ECB.
3. V izjemnih okoliščinah lahko NCB na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB sprejmejo bančna posojila:
na podlagi uporabe meril primernosti in ukrepov za obvladovanje tveganj, ki jih je določila druga NCB v skladu z odstavkoma 1 in 2, ali
ki jih ureja pravo katere koli države članice, ki ni država članica, v kateri je ustanovljena tista NCB, ki sprejme bančna posojila, ali
ki so vključena v sklad bančnih posojil ali zavarovana z nepremičninami, če je pravo, ki ureja bančno posojilo ali zadevnega dolžnika (ali garanta, kjer pride v poštev), pravo katere koli druge države članice EU in ne tiste, v kateri je ustanovljena NCB, ki sprejme bančna posojila.
4. Druga NCB zagotovi pomoč NCB, ki sprejme bančna posojila po odstavku 1, samo, če je tako dvostransko dogovorjeno med obema NCB, in na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB.
Člen 5
Sprejem nekaterih kratkoročnih dolžniških instrumentov
1. NCB lahko sprejmejo kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema nekatere kratkoročne dolžniške instrumente, ki ne izpolnjujejo Eurosistemovih meril primernosti za tržno finančno premoženje, določenih v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14.
2. NCB, ki se odločijo sprejeti kratkoročne dolžniške instrumente v skladu z odstavkom 1, v ta namen določijo merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj, pod pogojem, da izpolnjujejo minimalne standarde, ki jih določi Svet ECB. Taka merila primernosti in ukrepi za obvladovanje tveganj morajo vključevati naslednja merila, ki se uporabljajo za kratkoročne dolžniške instrumente.
Izdale so jih nefinančne družbe ( 4 ), ustanovljene v euroobmočju. Garant kratkoročnega dolžniškega instrumenta (če obstaja) mora biti prav tako nefinančna družba, ustanovljena v euroobmočju, razen če za skladnost kratkoročnega dolžniškega instrumenta z določbami o izpolnjevanju visokih bonitetnih standardov iz pododstavka (d) jamstvo ni potrebno.
Niso sprejeti v trgovanje na trgu, ki je sprejemljiv za Eurosistem, kakor je določeno v oddelku 6.2.1.5 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.
Denominirani so v eurih.
Izpolnjujejo zahteve glede visokih bonitetnih standardov, ki jih določi zadevna NCB in se uporabljajo namesto zahtev iz oddelkov 6.3.2 in 6.3.3 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.
Razen tega, kar je določeno v pododstavkih (a) do (d), izpolnjujejo Eurosistemova merila primernosti za tržno finančno premoženje, določena v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14.
3. Razen če to stori v skladu z dvostranskim sporazumom z drugo NCB, NCB ne sme v skladu z odstavkoma 1 in 2 sprejeti kratkoročnih dolžniških instrumentov, ki so izdani v euroobmočju:
pri tej drugi NCB ali
pri centralni depotni družbi, ki (i) jo je Eurosistem pozitivno ocenil v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v dokumentu z naslovom Framework for the assessment of securities settlement systems and links to determine their eligibility for use in Eurosystem credit operations (okvir za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema) ( 5 ); in (ii) je ustanovljena v državi članici euroobmočja, v kateri je ustanovljena druga NCB.
4. Za namene tega člena „kratkoročni dolžniški instrumenti“ pomenijo dolžniške instrumente, katerih zapadlost je ob izdaji in kadar koli pozneje največ 365 dni.
▼M4 —————
Člen 7
Sprejem nekaterega finančnega premoženja, denominiranega v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, kot primerno zavarovanje
1. Tržni dolžniški instrumenti, opisani v oddelku 6.2.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, predstavljajo, če so denominirani v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, primerno zavarovanje za operacije denarne politike Eurosistema pod naslednjimi pogoji: (a) izdani morajo biti v euroobmočju, kjer se morajo tudi nahajati oziroma poravnavati; (b) izdajatelj mora biti ustanovljen v Evropskem gospodarskem prostoru; in (c) izpolnjevati morajo vsa ostala merila primernosti v oddelku 6.2.1 Priloge I iz Smernice ECB/2011/14.
2. Eurosistem uporablja za take tržne dolžniške instrumente naslednje zmanjšanje vrednosti: (a) zmanjšanje za 16 % za finančno premoženje, denominirano v funtih šterlingih ali ameriških dolarjih; in (b) zmanjšanje za 26 % za finančno premoženje, denominirano v jenih.
3. Tržni dolžniški instrumenti, opisani v odstavku 1, s kuponi, ki so vezani na eno samo obrestno mero na denarnem trgu v valuti, v kateri so denominirani, ali na indeks inflacije za zadevno državo, pri katerih izplačilo oziroma natekanje ni vezano na vnaprej določen razpon referenčnega indeksa (ki ne vsebujejo strukture discrete range) ali katerih višina ni že vnaprej omejena (ki ne vsebujejo struktur range accrual ali ratchet) ali ki ne vsebujejo podobnih kompleksnih struktur, prav tako predstavljajo primerno zavarovanje za namene operacij denarne politike Eurosistema.
4. ECB lahko po odobritvi Sveta ECB na svoji spletni strani na naslovu www.ecb.europa.eu objavi seznam drugih referenčnih obrestnih mer v tuji valuti, ki se sprejmejo poleg tistih iz odstavka 3.
5. Za tržno finančno premoženje, denominirano v tuji valuti, se uporabljajo samo členi 1, 3, 6, 7 in 9 te smernice.
Člen 8
Neuporaba zahtev glede pragov kreditne kvalitete za nekatere tržne instrumente
1. Minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete, določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za tržno finančno premoženje v oddelku 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se ne uporabljajo, v skladu z odstavkom 2.
2. Na podlagi posebne odločitve, ki jo sprejme Svet ECB, se Eurosistemov prag kreditne kvalitete ne uporablja za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralne ravni države članice euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, dokler Svet ECB šteje, da ta država članica spoštuje pogoje finančne podpore in/ali makroekonomskega programa.
▼M4 —————
Člen 8a
Sprejetje tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda centralna država Helenske republike
1. NCB lahko sprejmejo kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema tržne dolžniške instrumente, ki jih izda centralna država Helenske republike, ki ne izpolnjujejo zahtev Eurosistema glede kreditne kvalitete tržnega finančnega premoženja iz členov 59 in 71 ter poglavja 2 naslova II dela 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), če ti instrumenti izpolnjujejo vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje in so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
2. Za vrednostne papirje iz odstavka 1, ki jih NCB sprejmejo kot zavarovanje, se uporabljajo odbitki pri vrednotenju, določeni v Prilogi IIb k tej smernici.
Člen 8b
Sprejetje nekaterih vrst tržnega finančnega premoženja in izdajateljev, ki so bili primerni 7. aprila 2020
1. Pojmi, ki se uporabljajo v tem členu, imajo enak pomen kot v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
2. Ne glede na določbe člena 59(3), člena 71 in člena 82(1)(a) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) tržno finančno premoženje – razen listinjenih vrednostnih papirjev –, ki je bilo izdano 7. aprila 2020 ali pred tem datumom in je imelo 7. aprila 2020 javno bonitetno oceno, ki je izpolnjevala minimalne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete in jo je zagotovila vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija, predstavlja primerno zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če ves čas po 7. aprilu 2020:
ima javno bonitetno oceno, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in jo zagotovi vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija, ter
še naprej izpolnjuje vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje, kakor so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
Da ne bi bilo dvoma, javno bonitetno oceno 7. aprila 2020, ki je navedena v tem odstavku, ugotovi Eurosistem na podlagi pravil, ki so določena v členu 82(1)(a), členu 82(2), členu 83, členu 84(a) in (b), členu 85 ter členu 86 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
3. Kadar se to, ali je tržno finančno premoženje 7. aprila 2020 izpolnjevalo minimalne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, ugotavlja na podlagi bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali garanta, ki jo je zagotovila sprejeta zunanja bonitetna institucija, to tržno finančno premoženje predstavlja primerno zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če ves čas po 7. aprilu 2020:
pri tem tržnem finančnem premoženju bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja oziroma garanta ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in
to tržno finančno premoženje še naprej izpolnjuje vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo zanj, kakor so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
4. Tržno finančno premoženje – razen listinjenih vrednostnih papirjev –, ki se izda po 7. aprilu 2020 in katerega izdajatelj ali garant je imel 7. aprila 2020 javno bonitetno oceno, ki je izpolnjevala minimalne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete in jo je zagotovila vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija, predstavlja primerno zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če ves čas po 7. aprilu 2020:
to tržno finančno premoženje ima javno bonitetno oceno, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in jo zagotovi vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija, ter
to tržno finančno premoženje izpolnjuje vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje, kakor so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
Da ne bi bilo dvoma, javno bonitetno oceno iz točke (a) tega odstavka ugotovi Eurosistem na podlagi pravil, ki so določena v členu 82(1)(a), členu 82(2), členu 83, členu 84(a) in (b), členu 85 ter členu 86 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
5. Krite obveznice, ki se izdajo po 7. aprilu 2020 v okviru programa kritih obveznic, ki je 7. aprila 2020 imel bonitetno oceno, ki je izpolnjevala minimalne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete in jo je zagotovila vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija, predstavlja primerno zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če:
ima program kritih obveznic ves čas po 7. aprilu 2020 javno bonitetno oceno, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in jo zagotovi vsaj ena sprejeta zunanja bonitetna institucija, ter
te krite obveznice izpolnjujejo vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo zanje, kakor so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
6. Tržno finančno premoženje iz člena 87(2) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), ki 7. aprila 2020 ni imelo javne bonitetne ocene, ki bi jo zagotovila sprejeta zunanja bonitetna institucija, je pa 7. aprila 2020 imelo implicitno bonitetno oceno, ki jo je Eurosistem izpeljal v skladu s pravili iz člena 87(1) in (2) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ter ki je izpolnjevala zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, predstavlja primerno zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema ne glede na datum izdaje, če ves čas po 7. aprilu 2020:
izdajatelj ali garant tega tržnega finančnega premoženja izpolnjuje zahtevo glede kreditne kvalitete, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, in
to tržno finančno premoženje izpolnjuje vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo zanj, kakor so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
7. Ne glede na določbe člena 59(3), člena 71 in člena 82(1)(b) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) listinjeni vrednostni papirji, ki so bili izdani 7. aprila 2020 ali pred tem datumom in so imeli 7. aprila 2020 najmanj dve javni bonitetni oceni, ki sta izpolnjevali minimalne zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete iz Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) in od katerih je vsako zagotovila druga sprejeta zunanja bonitetna institucija, predstavljajo primerno zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, če ves čas po 7. aprilu 2020:
imajo najmanj dve javni bonitetni oceni, ki ustrezata najmanj stopnji kreditne kvalitete 4 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in od katerih vsako zagotovi druga sprejeta zunanja bonitetna institucija, ter
še naprej izpolnjujejo vse druge kriterije primernosti, ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, kakor so določeni v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
Da ne bi bilo dvoma, zahteve iz člena (3(1)(a) do (d) in člena 3(4) te smernice se za listinjene vrednostne papirje iz tega odstavka ne uporabljajo.
8. Listinjeni vrednostni papirji, ki jih je Eurosistem 7. aprila 2020 sprejemal kot primerno zavarovanje v skladu s členom 3(1) te smernice, ostanejo primerni, če ves čas po 7. aprilu 2020:
imajo dve javni bonitetni oceni, ki ustrezata najmanj stopnji kreditne kvalitete 4 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema in ju zagotovita dve sprejeti zunanji bonitetni instituciji, ter
še naprej izpolnjujejo vse druge zahteve, ki se uporabljajo zanje v skladu s členom 3(1) (razen stopnje bonitetne ocene), členom 3(2a) in členom 3(4) te smernice.
Da ne bi bilo dvoma, člen 3(2) in člen 3(5) te smernice se za listinjene vrednostne papirje iz tega odstavka ne uporabljata.
9. Dokler tržno finančno premoženje iz odstavkov 2 do 6, vključno s kritimi obveznicami, Eurosistem sprejema kot primerno zavarovanje v skladu s tem členom, se zanj uporabljajo odbitki pri vrednotenju, določeni v Prilogi IIb k tej smernici. Za listinjene vrednostne papirje iz odstavkov 7 in 8 se uporabljajo odbitki pri vrednotenju, določeni v Prilogi IIa k tej smernici. Odbitki pri vrednotenju se izračunajo na podlagi trenutno veljavne bonitetne ocene na kateri koli dan po 7. aprilu 2020 v skladu s pravili o prednosti bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij, kakor so določena v členih 83 do 88 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60).
10. Poleg odbitkov pri vrednotenju, določenih v odstavku 9, se uporabljajo naslednji dodatni odbitki pri vrednotenju:
za listinjene vrednostne papirje, krite obveznice in nezavarovane dolžniške instrumente, ki jih izdajo kreditne institucije, ki so teoretično vrednoteni v skladu s pravili iz člena 134 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v obliki zmanjšanja vrednosti za 4 %;
za krite obveznice v lastni uporabi se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju v višini (i) 6,4 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnji kreditne kvalitete 1 in 2, ter (ii) 9,6 % od vrednosti dolžniških instrumentov, uvrščenih v stopnje kreditne kvalitete 3, 4 in 5;
za namene odstavka (b) „lastna uporaba“ pomeni, da nasprotna stranka predloži ali uporabi krite obveznice, ki jih je izdala ali zanje jamči sama nasprotna stranka ali kateri koli drug subjekt, s katerim je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, kakor je določeno v skladu s členom 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);
če dodatnega odbitka pri vrednotenju iz odstavka (b) ni mogoče uporabiti v zvezi s sistemom za upravljanje z zavarovanjem NCB, tripartitnim agentom ali platformo TARGET2-Securities za avtokolateralizacijo, se v teh sistemih ali na platformi dodatni odbitek pri vrednotenju uporabi za vrednost celotne izdaje kritih obveznic, ki so lahko v lastni uporabi.
11. Da ne bi bilo dvoma, določbe tega člena so neodvisne od in se ne upoštevajo za potrebe ocenjevanja primernosti za dokončne nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih ( 6 ), tretjega programa nakupa kritih obveznic ( 7 ), programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev ( 8 ), programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja ( 9 ) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji ( 10 ).
Člen 9
Začetek učinkovanja, izvedba in uporaba
1. Ta smernica začne učinkovati 9. julija 2014.
2. NCB sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s členom 1(3), členom 3(2), (3), (5) in (6), členom 3(7)(g), členom 4(3)(c) in členom 8(3) ter to smernico uporabljajo od 20. avgusta 2014. ECB sporočijo besedila in sredstva, ki se nanašajo na ukrepe v zvezi s členom 1(3), členom 3(2), (3), (5) in (6), členom 3(7)(g), členom 4(3)(c) in členom 8(3), najpozneje do 6. avgusta 2014, ter tista, ki se nanašajo na katere koli ukrepe v zvezi s členom 5, v skladu s postopki, ki jih določi Svet ECB.
▼M4 —————
Člen 10
Sprememba Smernice ECB/2007/9
V delu 5 Priloge III se odstavek, ki sledi tabeli 2, nadomesti z naslednjim:
„Izračun pavšalne olajšave za kontrolne namene (R6):
Pavšalna olajšava: Olajšava velja za vsako kreditno institucijo. Vsaka kreditna institucija odšteje maksimalno pavšalno olajšavo, namenjeno znižanju administrativnih stroškov upravljanja zelo majhnih obveznih rezerv. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] manjša kot 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv]. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] večja ali enaka 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka 100 000 EUR. Institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke glede njihove konsolidirane osnove za obvezne rezerve kot skupina (kakor je opredeljeno v oddelku 1 dela 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije. V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) ( *1 ) je v slednjem primeru samo skupina kot celota upravičena do odštetja pavšalne olajšave.
Obvezne (ali „zahtevane“) rezerve se izračunajo, kot sledi:
Obvezne (ali „zahtevane“) rezerve = osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv – pavšalna olajšava
Stopnja obveznih rezerv se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).
Člen 11
Razveljavitev
1. Smernica ECB/2013/4 se razveljavi z učinkom od 20. avgusta 2014.
2. Sklicevanja na Smernico ECB/2013/4 se razlagajo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.
Člen 12
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
▼M4 —————
PRILOGA IIa
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za listinjene vrednostne papirje, primerne v skladu s členom 3(2) in členom 8b te smernice
|
Kreditna kvaliteta |
Tehtano povprečno trajanje (*1) |
Odbitek pri vrednotenju |
|
Stopnja 3 |
[0,1) |
4,8 |
|
[1,3) |
7,2 |
|
|
[3,5) |
10,4 |
|
|
[5,7) |
12,0 |
|
|
[7,10) |
14,4 |
|
|
[10, ∞) |
24,0 |
|
|
Stopnja 4 |
[0,1) |
11,2 |
|
[1,3) |
15,2 |
|
|
[3,5) |
18 |
|
|
[5,7) |
24,8 |
|
|
[7,10) |
30,4 |
|
|
[10, ∞) |
43,2 |
|
|
(*1) Tj. [0,1) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je tehtano povprečno trajanje eno leto ali več in manj kot tri leta, itd.; |
||
PRILOGA IIb
Stopnje odbitkov pri vrednotenju (v %), ki se uporabljajo za tržno finančno premoženje razen listinjenih vrednostnih papirjev, navedeno v členih 8a in 8b
|
|
Kategorija I |
Kategorija II |
Kategorija III |
Kategorija IV |
|||||
|
Kreditna kvaliteta |
Preostala zapadlost (leta) (*1) |
fiksen in variabilen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen in variabilen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen in variabilen kupon |
brezkuponski instrument |
fiksen in variabilen kupon |
brezkuponski instrument |
|
Stopnja 4 |
[0,1) |
6,4 |
6,4 |
8 |
8 |
12,8 |
12,8 |
20 |
20 |
|
[1,3) |
9,6 |
10,4 |
12 |
15,2 |
16 |
18,4 |
28 |
30 |
|
|
[3,5) |
11,2 |
12 |
16 |
20 |
19,2 |
23,6 |
33,6 |
37,2 |
|
|
[5,7) |
12,4 |
13,6 |
20 |
24,8 |
22,4 |
28,4 |
36,8 |
40,4 |
|
|
[7,10) |
13,2 |
14,4 |
21,6 |
28,4 |
24,8 |
32 |
40 |
44,8 |
|
|
[10,∞) |
14,4 |
16,8 |
23,2 |
31,6 |
26,4 |
34,8 |
41,6 |
46,8 |
|
|
Stopnja 5 |
[0,1) |
8 |
8 |
12 |
12 |
22,4 |
22,4 |
24 |
24 |
|
[1,3) |
11,2 |
12 |
16 |
19,2 |
25,6 |
28 |
32 |
34 |
|
|
[3,5) |
13,2 |
14 |
22,4 |
26,4 |
28,8 |
33,2 |
38,4 |
42 |
|
|
[5,7) |
14,4 |
15,6 |
27,2 |
32 |
31,6 |
37,6 |
43,2 |
46,8 |
|
|
[7,10) |
15,2 |
16,4 |
28,8 |
35,6 |
33,2 |
40,4 |
46,4 |
51,2 |
|
|
[10,∞) |
16,4 |
18,8 |
30,4 |
38,8 |
33,6 |
42 |
48 |
53,2 |
|
|
(*1) Tj. [0,1) pomeni, da je preostala zapadlost manj kot eno leto, [1,3) pomeni, da je preostala zapadlost eno leto ali več in manj kot tri leta, itd. |
|||||||||
PRILOGA III
RAZVELJAVLJENA SMERNICA IN NJENE SPREMEMBE
Smernica ECB/2013/4 (UL L 95, 5.4.2013, str. 23).
Smernica ECB/2014/12 (UL L 166, 5.6.2014, str. 42).
PRILOGA IV
KORELACIJSKA TABELA
|
Smernica ECB/2013/4 |
Ta smernica |
|
Člena 1 in 2 |
Člena 1 in 2 |
|
Člen 3(4) in (5) |
Člen 3(4) in (5) |
|
Člen 3(6) |
Člen 3(7) |
|
Člen 4 |
Člen 4 |
|
Člen 3(6)(1) |
Člen 3(7)(a) |
|
Člen 3(6)(2) |
Člen 3(7)(b) |
|
Člen 3(6)(3) |
Člen 3(7)(c) |
|
Člen 3(6)(4) |
Člen 3(7)(d) |
|
Člen 3(6)(5) |
Člen 3(7)(e) |
|
Člen 3(6)(6) |
Člen 3(7)(f) |
|
— |
Člen 5 |
|
Člen 5 |
Člen 6 |
|
Člen 6 |
Člen 7 |
|
Člen 7 |
Člen 8 |
|
Člen 8 |
Člen 9 |
|
Člen 9 |
Člen 10 |
|
— |
Člen 11 |
|
Člen 11 |
Člen 12 |
|
Smernica ECB/2014/12 |
Ta smernica |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(3) |
|
Člen 1(2) |
Člen 3(1) |
|
Sklep ECB/2013/22 |
Ta smernica |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(3) |
|
Člen 1(2) |
Člen 8(3) |
|
Priloga |
Priloga II |
|
Sklep ECB/2013/36 |
Ta smernica |
|
Člen 2(1)(a) |
Člen 3(2) |
|
Člen 2(1)(b) |
Člen 3(3) |
|
Člen 2(2) |
Člen 3(5) |
|
Člen 3(2) |
Člen 3(7)(g) |
|
Člen 3(3) |
Člen 3(6) |
|
Člen 4(c) |
Člen 4(3)(c) |
( 1 ) „Trojni B“ je bonitetna ocena najmanj „Baa3“, ki jo dodeli Moody's, „BBB-“, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, ali „BBBL“, ki jo dodeli DBRS.
( 2 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (Smernica o splošni dokumentaciji) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
( 3 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 4 ) Nefinančne družbe so opredeljene, kakor je določeno v vropskem sistemu računov 1995 (ESR 95).
( 5 ) Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.
( 6 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/188 z dne 3. februarja 2020 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (prenovitev) (ECB/2020/9) (UL L 39, 12.2.2020, str. 12).
( 7 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/187 z dne 3. februarja 2020 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (ECB/2020/8) (UL L 39, 12.2.2020, str. 6).
( 8 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/5 z dne 19. novembra 2014 o izvajanju programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ECB/2014/45) (UL L 1, 6.1.2015, str. 4).
( 9 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/948 z dne 1. junija 2016 o izvajanju programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (ECB/2016/16) (UL L 157, 15.6.2016, str. 28).
( 10 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/440 z dne 24. marca 2020 o začasnem izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (ECB/2020/17) (UL L 91, 25.3.2020, str. 1).
( *1 ) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“