01999R2157 — SL — 06.12.2017 — 003.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264 12.10.1999, str. 21)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (ES) EVROPSKE CENTRALNE BANKE št. 985/2001 z dne 10. maja 2001	L 137	24	19.5.2001
►M2	UREDBA (EU) št. 469/2014 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 16. aprila 2014	L 141	51	14.5.2014
►M3	UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2095 z dne 3. novembra 2017	L 299	22	16.11.2017

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 267, 6.9.2014, str.  27 (469/2014)

---

▼B

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (ES) št. 2157/1999

z dne 23. septembra 1999

o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij

(ECB/1999/4)

▼M3

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi pojem „pristojna nacionalna centralna banka“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve, v primeru kršitev na področju pregleda sistemsko pomembnih plačilnih sistemov pa pomeni centralno banko Eurosistema, ki je bila določena kot pristojni organ v smislu člena 2(5) Uredbe Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) ( 1 ). Drugi uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2532/98.

▼C1

Člen 1a

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja samo za sankcije, ki jih ECB lahko naloži pri izvajanju centralnobančnih nalog, ki niso povezane z nadzorom. Ne uporablja se za upravne kazni, ki jih ECB lahko naloži pri izvajanju nadzorniških nalog.

▼M2

Člen 1b

Neodvisna preiskovalna enota

▼M3

1.  Za potrebe odločanja, ali je treba uvesti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 2, in izvajanja pooblastil, določenih v členu 3, ECB ustanovi interno neodvisno preiskovalno enoto (v nadaljnjem besedilu: preiskovalna enota), ki jo sestavljajo preiskovalni uradniki, ki opravljajo svoje preiskovalne naloge neodvisno od Izvršilnega odbora in Sveta ECB ter ne sodelujejo v razpravah Izvršilnega odbora in Sveta ECB. Preiskovalno enoto sestavljajo preiskovalni uradniki, ki imajo raznovrstno ustrezno znanje, veščine in izkušnje.

▼M3

1a.  Za preiskovanje kršitev Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) lahko ECB za preiskovalne uradnike imenuje: (i) zaposlene v ECB ali v nacionalni centralni banki države članice, če ta nacionalna centralna banka imenovanje sprejme, ali (ii) zunanje strokovnjake, ki delujejo na podlagi ustreznega pooblastila. ECB za preiskovalne uradnike ne sme imenovati članov Odbora za tržno infrastrukturo in plačila ali zaposlenih v ECB ali nacionalni centralni banki države članice, ki so neposredno sodelovali pri delu ocenjevalne skupine, ki je opravila prvotno pregledniško oceno, v kateri se je ugotovila kršitev ali so se ugotovili razlogi za sum kršitve.

▼C1

2.  Če ECB meni, da obstaja razlog za sum, da je bila storjena ena ali več kršitev, zadevo obravnava Izvršilni odbor.

3.  Če Izvršilni odbor meni, da bi ustrezna sankcija lahko presegla prag, določen v členu 10(1), se ne uporabi poenostavljeni postopek iz člena 10, ampak Izvršilni odbor zadevo odstopi preiskovalni enoti. Preiskovalna enota se odloči, ali bo uvedla postopek za ugotavljanje kršitev ali ne.

4.  Sklicevanja na ECB v členih 2 do 4, členu 5(1) do (3) in členu 6 se razumejo kot sklicevanja na preiskovalno enoto v ECB ali, kadar se uporabi poenostavljeni postopek po členu 10, na Izvršilni odbor.

5.  Določbe tega člena ne posegajo v pristojnost pristojne nacionalne centralne banke, da uvede postopek za ugotavljanje kršitev in izvaja preiskave v skladu s to uredbo.

▼B

Člen 2

Uvedba postopka za ugotavljanje kršitev

▼M2

1.  Na osnovi istih dejstev se proti istemu podjetju ne sme uvesti več kot en postopek za ugotavljanje kršitev. Zato ECB ali pristojna nacionalna centralna banka ne smeta sprejeti nobenih odločitev o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, dokler se medsebojno ne obvestita in posvetujeta.

▼B

2.  Pred odločitvijo o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitve lahko ECB in/ali pristojna nacionalna centralna banka od zadevnega podjetja zahtevata vse informacije v zvezi z domnevno kršitvijo.

▼M2

3.  ECB ali pristojna nacionalna centralna banka sta na zahtevo upravičeni, da si medsebojno pomagata in sodelujeta pri izvajanju postopka za ugotavljanje kršitev, zlasti s posredovanjem informacij, za katere menita, da so koristne.

▼B

4.  Če se zadevne stranke ne dogovorijo drugače, vsa komunikacija med ECB oziroma pristojno nacionalno centralno banko in zadevnim podjetjem poteka v uradnem jeziku Skupnosti, ki je hkrati uradni jezik (ali eden od uradnih jezikov) države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve.

Člen 3

Pristojnosti ECB in pristojne nacionalne centralne banke

1.  Pristojnosti, ki jih Uredba Sveta podeljuje ECB in pristojni nacionalni centralni banki pri izvajanju preiskave, vključujejo, za namene pridobivanja informacij, ki se nanašajo na domnevno kršitev, pravico do iskanja vseh informacij in pravico, da se začne z iskanjem ne da bi se pred tem obvestilo zadevno podjetje.

2.  Osebje ECB oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ki je v skladu z internimi pravili pooblaščeno za iskanje informacij v prostorih zadevnega podjetja, lahko svoje pristojnosti izvajajo ob predložitvi uradnega pooblastila v pisni obliki, ki je izdano v skladu z internimi pravili.

3.  Vsaka zahteva zadevnemu podjetju na osnovi pooblastil, ki so podeljena ECB oziroma pristojni nacionalni centralni banki, mora vsebovati natančne podatke o predmetu in namenu preiskave.

Člen 4

Pomoč organov držav članic

1.  ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka lahko zaprosi za pomoč organe držav članic kot previdnostni ukrep.

2.  Noben organ države članice ne sme nadomestiti lastne ocene ECB oziroma pristojne nacionalne centralne banke o potrebnosti preiskave.

Člen 5

Obvestilo o obtožbah

1.  ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka obvesti zadevno podjetje o ugotovljenem dejanskem stanju v vseh opravljenih preiskavah in o obtožbah, ki so bile podane proti zadevnemu podjetju, preden sprejme odločbo o naložitvi sankcije.

2.  ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka pri obveščanju o obtožbah določi rok, v katerem zadevno podjetje lahko ECB oziroma pristojno državno nacionalno banko pisno obvesti o svojih stališčih glede podanih obtožb, ne da bi to vplivalo na razvoj teh stališč na ustnem zaslišanju, če se tako zahteva v pisnih pripombah. Ta rok ne sme biti krajši od 30 delovnih dni in začne teči od prejema obvestila iz odstavka 1.

3.  Po prejemu odgovora zadevnega podjetja se ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka odloči, ali bo izvedla nadaljnja poizvedovanja z namenom reševanja odprtih zadev. Zadevnemu podjetju se pošlje dodatno obvestilo o obtožbah v skladu z odstavkom 1 samo, če rezultat nadaljnjih poizvedovanj, ki jih je opravila ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka, upošteva nova dejstva proti zadevnemu podjetju ali če se spremenijo dokazi za sporne kršitve.

4.  ECB pri svoji odločitvi o naložitvi sankcije obravnava samo tiste obtožbe, o katerih je bilo poslano obvestilo na način, ki je določen v odstavku 1, in glede katerih je imelo zadevno podjetje priložnost izraziti svoja mnenja.

Člen 6

Pravice in dolžnosti zadevnega podjetja

1.  Zadevno podjetje sodeluje z ECB oziroma pristojno nacionalno centralno banko v preiskovalni fazi postopka za ugotavljanje kršitev. Zadevno podjetje ima pravico oddati dokumente, knjige ali spise, ali njihove kopije ali izvlečke, in podati pisne ali ustne razlage.

2.  Oviranje, neskladje ali neizpolnjevanje dolžnosti, ki jih zadevnemu podjetju naloži ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka pri izvajanju svojih pooblastil v postopku ugotavljanja kršitev, so lahko zadostna osnova za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev pod pogoji te uredbe in lahko povzročijo naložitev periodičnih denarnih kazni.

3.  Zadevno podjetje ima v postopku za ugotavljanje kršitev pravico do pravnega zastopanja.

4.  Ko je zadevno podjetje obveščeno v skladu s členom 5(1), ima pravico dostopa do dokumentov in drugih materialov, ki jih zbere ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka in ki predstavljajo osnovo za dokaze o domnevni kršitvi.

5.  Če zadevno podjetje pisno zaprosi tudi za ustno zaslišanje, to opravijo na odrejen datum osebe, ki jih za ta namen imenuje ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka. Ustna zaslišanja potekajo v prostorih ECB ali pristojne nacionalne centralne banke. Ustna zaslišanja niso javna. Osebe zaslišijo ločeno ali v navzočnosti drugih oseb, povabljenih k zaslišanju. Zadevno podjetje lahko v razumnih mejah predlaga, da ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka zasliši osebe, ki lahko podprejo kateri koli vidik njegovih pisnih pripomb.

6.  Bistveno vsebino izjav, ki jih poda vsaka zaslišana oseba, je treba zapisati v zapisnik, ki ga zaslišana oseba prebere in potrdi le v zvezi s svojo lastno izjavo.

7.  Informacije in zahteve za navzočnost pri ustnih zaslišanjih, ki jih izda ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka, se pošljejo naslovniku s priporočeno pošto s povratnico, ali pa se izročijo osebno s potrdilom o prejemu.

Člen 7

Zaupnost postopka za ugotavljanje kršitev

1.  Postopek za ugotavljanje kršitev se mora izvajati v skladu z načeli zaupnosti in poslovne skrivnosti.

2.  Brez poseganja v člen 6(4) zadevno podjetje nima dostopa do dokumentov ali drugih materialov, ki so v lasti ECB ali pristojne nacionalne centralne banke, za katere se šteje, da so zaupni glede tretjih strank ali ECB ali pristojne nacionalne centralne banke. To vključuje zlasti dokumente ali druge materiale, ki vsebujejo informacije v zvezi s poslovnimi interesi drugih podjetij, ali interne dokumente ECB, pristojnih nacionalnih centralnih bank, drugih institucij ali organov Skupnosti, ali drugih nacionalnih centralnih bank, kot so zapiski, osnutki in drugi delovni dokumenti.

▼M2

Člen 7a

Vložitev predloga Izvršilnemu odboru

1.  Če preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka po zaključka postopka za ugotavljanje kršitev menita, da bi morala biti zadevnemu podjetju naložena sankcija, vložita predlog Izvršilnemu odboru, v katerem navedeta, da je zadevno podjetje storilo kršitev, in določita znesek sankcije, ki naj se mu naloži.

2.  Preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka utemeljita svoj predlog samo z dejstvi in očitki, o katerih se je zadevno podjetje imelo možnost izjaviti.

3.  Če Izvršilni odbor meni, da je spis, ki sta ga predložili preiskovalna enota oziroma pristojna nacionalna centralna banka, nepopoln, jima ga lahko vrne skupaj z obrazloženo zahtevo za dodatne informacije.

4.  Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa strinja s predlogom preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, da se zadevnemu podjetju naloži sankcija, sprejme odločitev v skladu s tem predlogom.

5.  Če Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa meni, da dejstva, opisana v predlogu preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ne predstavljajo zadostnih dokazov za kršitev, lahko sprejme odločitev, s katero primer zaključi.

6.  Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa strinja s tem, da je zadevno podjetje storilo kršitev, kot je navedeno v predlogu preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ne strinja pa se s predlagano sankcijo, sprejme odločitev, v kateri navede, kakšna sankcija je po njegovem mnenju ustrezna.

7.  Če se Izvršilni odbor na podlagi popolnega spisa ne strinja s predlogom preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, ampak zaključi, da je zadevno podjetje storilo drugačno kršitev ali da obstaja drugačno dejansko stanje za predlog preiskovalne enote oziroma pristojne nacionalne centralne banke, o svojih ugotovitvah in očitkih zoper zadevno podjetje pisno obvesti zadevno podjetje.

8.  Izvršilni odbor sprejme odločitev, v kateri navede, ali je zadevno podjetje storilo kršitev, in določi sankcijo, če jo je treba naložiti. Odločitve, ki jih sprejme Izvršilni odbor, temeljijo samo na dejstvih in očitkih, o katerih se je imelo zadevno podjetje možnost izjaviti.

▼B

Člen 8

Pregled odločbe, ki ga opravi Svet Evropske centralne banke

1.  Svet ECB lahko zahteva od zadevnega podjetja, Izvršilnega odbora ECB in/ali pristojne nacionalne centralne banke, da zagotovi dodatne informacije za pregled odločbe Izvršilnega odbora ECB.

2.  Svet ECB določi rok, do katerega je potrebno posredovati informacije, ki pa ne sme biti krajši od 10 delovnih dni.

▼M3

3.  Pri pregledu lahko Svet ECB:

▼B

Člen 9

Izvršba odločbe

1.  Ko odločba o naložitvi sankcije postane dokončna, se lahko Svet ECB po posvetu z ustreznimi nacionalnimi nadzornimi organi odloči za objavo odločbe ali informacij, ki se na odločbo nanašajo, v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Takšna odločitev za objavo mora upoštevati zakonite interese zadevnega podjetja, da varuje svoje poslovne interese in tudi vse druge posamezne interese.

2.  V odločbi ECB je določen način plačila sankcij.

3.  ECB lahko zahteva od nacionalne centralne banke države članice, pod jurisdikcijo katere je treba izvršiti sankcijo, da sprejme vse ukrepe, ki so za to potrebni.

4.  Nacionalna centralna banka poroča ECB o izvršitvi sankcije.

▼M1

5.  Zadevna nacionalna centralna banka ali ECB, odvisno od primera, hrani vse informacije, ki se nanašajo na določanje in izvrševanje sankcij, v spisu, ki ga je treba hraniti najmanj pet let od datuma dokončnosti odločbe o naložitvi sankcije. Pristojna nacionalna centralna banka pošlje ECB kopije celotne izvirne dokumentacije in gradiv, s katerimi razpolaga in ki se nanašajo na postopek za ugotavljanje kršitev.

▼B

Člen 10

Poenostavljen postopek za manjše kršitve

1.  V primeru manjših kršitev se lahko Izvršilni odbor ECB odloči za uporabo poenostavljenega postopka za ugotavljanje kršitev. Sankcije, ki se naložijo po tem postopku, ne smejo presegati 25 000 evrov.

2.  Poenostavljeni postopek vključuje naslednje korake:

3.  Ta člen ne posega v postopek, ki se uporablja v primeru neskladnosti z zahtevami obveznih rezerv, kot je določen v členu 11 te uredbe.

▼M3

4.  Ta člen se ne uporablja za sankcije za kršitve uredb in sklepov ECB na področju pregleda sistemsko pomembnih plačilnih sistemov.

▼B

Člen 11

Postopek v primeru neskladnosti z zahtevami obveznih rezerv

1.  V primeru neskladnosti, kot jih predvideva člen 7(1) Uredbe Sveta o obveznih rezervah, se členi 2(1) in (3), členi 3, 4 in 5 ter člen 6, z izjemo odstavka 3, te uredbe ne uporabljajo. Rok, ki je predviden v členu 8(2), se skrajša na pet delovnih dni.

2.  Izvršilni odbor ECB lahko določi in objavi kriterije, na podlagi katerih bo izvajal sankcije, predvidene v členu 7(1) Uredbe Sveta o obveznih rezervah. Taki kriteriji se lahko objavijo z obvestilom v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3.  Preden se naložijo sankcije v skladu s členom 7(1) Uredbe Sveta o obveznih rezervah, Izvršilni odbor ECB ali v njegovem imenu pristojna nacionalna centralna banka obvesti zadevno podjetje o domnevnih kršitvah in ustreznih sankcijah. Obvestilo mora vsebovati vsa relevantna dejstva domnevne kršitve in mora obvestiti zadevno podjetje, da se bodo z odločbo Izvršilnega odbora ECB naložile sankcije, razen če ne predloži ugovora.

4.  Zadevno podjetje ima po prejemu obvestila na razpolago pet delovnih dni, da:

5.  Če zadevno podjetje v določenem roku ne pošlje pisnega ugovora, velja, da se z odločbo Izvršilnega odbora ECB naložijo sankcije. Ko odločba postane dokončna v skladu z določbami Uredbe Sveta, se zadevnemu podjetju zaračuna znesek sankcije, ki je naveden v obvestilu.

6.  V situacijah, ki so predvidene v odstavku 4, prva alinea, ter v odstavku 5, ECB oziroma pristojna nacionalna centralna banka v imenu ECB pisno obvesti ustrezne nadzorne organe.

Člen 12

Roki

1.  Brez vpliva na člen 4 Uredbe Sveta roki, ki so predvideni v tej uredbi, začnejo teči od dneva, ki sledi sprejemu poslanega sporočila ali njegove osebne izročitve. Vsa sporočila zadevnega podjetja mora naslovnik prejeti ali pa morajo biti poslana s priporočeno pošto pred pretekom roka.

2.  Kjer bi rok potekel na soboto, nedeljo ali praznik, se rok podaljša do konca naslednjega delovnega dne.

3.  Za namene te uredbe so za ECB dela prosti dnevi tisti, ki so navedeni v Prilogi k tej uredbi, medtem ko so za nacionalne centralne banke dela prosti dnevi tisti, ki so z zakonom določeni na ustreznem območju države članice, kjer se nahaja zadevno podjetje. Temu ustrezno se tolmači tudi izraz „delovni dan“. ECB po potrebi ažurira prilogo k tej uredbi.

---

PRILOGA (Informativno)

Seznam dela prostih dni (iz odstavka 3 člena 12)

---

( 1 ) Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) (UL L 217, 23.7.2014, str. 16).