MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 5. oktobra 2010

o predlogu uredb o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja

(CON/2010/72)

2010/C 278/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 6. septembra 2010 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). ECB je dne 20. septembra 2010 prejela zahtevo za mnenje o predlagani uredbi tudi od Sveta Evropske unije. ECB je dne 27. septembra 2010 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Sveta o razširitvi področja uporabe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. xx/yy o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana razširitvena uredba) (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: predlagani uredbi).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagani uredbi vsebujeta določbe o čezmejnem prevozu eurobankovcev, Svet ECB pa je tisti, ki ima izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Predlagani uredbi bosta maksimirali koristi dostopa na daljavo do gotovinskih storitev nacionalnih centralnih bank s tem, ko v največji možni meri omogočata prosto kroženje in prevažanje eurobankovcev in eurokovancev med državami članicami euroobmočja. To je pomembno, saj so samo eurobankovci in eurokovanci zakonito plačilno sredstvo v euroobmočju (3).

Pojem zakonitega plačilnega sredstva je nadvse pomemben tudi z vidika uporabe inteligentnih sistemov za nevtralizacijo bankovcev, kot so opredeljeni v predlagani uredbi. ECB kot organ, ki ima izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev z značajem zakonitega plačilnega sredstva, ugotavlja, da „nevtralizirani“ eurobankovci obdržijo status zakonitega plačilnega sredstva in da je to že sprejela tudi Komisija (4).

Kar zadeva predlagano razširitveno uredbo, ki se nanaša na države članice zunaj euroobmočja, ECB podpira nadaljevanje prakse, ki je bila v veljavi že pred začetkom veljavnosti Pogodbe (5). Natančneje, na takšne države članice bi bilo treba razširiti vse določbe predlagane uredbe. Države članice zunaj euroobmočja ne morejo biti „države članice izvora“ ali „države članice gostiteljice“ v smislu predlagane uredbe. Moralo pa bi biti mogoče, da postanejo „države članice tranzita“; če to ne bi bilo mogoče, bi bile tiste države članice euroobmočja, do katerih se lahko pride le po cestah, ki prečkajo države članice zunaj euroobmočja, neupravičeno diskriminirane.

Kadar ECB priporoča spremembe predlaganih uredb, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

(1)  COM(2010) 377 konč.

(2)  COM(2010) 376 konč.

(3)  Glej tretji stavek v členu 128(1) Pogodbe.

(4)  Priporočilo Komisije z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo (UL L 83, 30.3.2010, str. 70).

(5)  Glej Mnenje ECB CON/2006/35 z dne 5. julija 2006 na zahtevo Sveta Evropske unije o dveh predlogih sklepov Sveta o programu izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL C 163, 14.7.2006, str. 7).