20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/16

1.

Čeprav ima Svet Evropske unije končno odgovornost za odločitve v zvezi s sklepanjem monetarnih sporazumov s tretjimi džavami, ECB ne spodbuja čezmorskih držav in ozemelj, povezanih z državami članicami euroobmočja, da uvedejo euro kot svojo uradno valuto. V primeru skupnosti Saint-Barthélemy ECB nima nobenih zadržkov v zvezi z osnutkom sklepa, ob upoštevanju dejstva, da je v skupnosti Saint-Barthélemy, ki je del Francije, euro v uporabi že od leta 1999. Da bi se ugodilo nameri Francije v zvezi z ohranitvijo eura v skupnosti Saint-Barthélemy po 1. januarju 2012, ko ta skupnost ne bo več del ozemlja EU (2), je potrebna rešitev, ki bo v skladu s pravom EU naslovila spremenjene okoliščine. Ob upoštevanju tega je sklenitev monetarnega sporazuma s Francosko republiko, ki deluje v imenu skupnosti Saint-Barthélemy, zadovoljiva rešitev, saj bi Franciji omogočila, da v primeru skupnosti Saint-Barthélemy nadaljuje z uporabo določb prava EU, potrebnih za rabo enotne valute na naslednjih področjih: denarne, bančne in finančne zakonodaje; ukrepov, potrebnih za uporabo eura; preprečevanja pranja denarja in preprečevanja goljufij ter ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, pravil v zvezi z medaljami in žetoni ter zahtev za statistično poročanje.

2.

Iz obsega mandata za pogajanja, določenega v osnutku sklepa, ECB razume, da za razliko od sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, kot so Kneževina Monako, Kneževina Andora, Republika San Marino in Vatikanska mestna država, ta monetarni sporazum ne pooblašča skupnosti Saint-Barthélemy za izdajanje lastnih eurokovancev. Čeprav ECB ta pristop pozdravlja, bi ga bilo zaradi pravne varnosti in preglednosti treba izrecno določiti, vsaj v preambuli osnutka sklepa.

3.

ECB ponavlja, da bodo vsakršni transferji, vključno s konkretno finančno pomočjo za banke in druge finančne institucije, ki so potrebni za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti v skupnosti Saint-Barthélemy, v breme proračuna Francoske republike.

4.

ECB razume, da bo vse naloge, ki so v pristojnosti Eurosistema, vključno z operacijami denarne politike in zbiranjem statističnih podatkov, za centralno banko Banque de France izvajal Institut d’Émission des Départements D’Outre-mer.

5.

ECB prav tako razume, da ni namen monetarnega sporazuma, da bi finančne institucije v skupnosti Saint-Barthélemy imele neposreden dostop do plačilnih sistemov in sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev v euroobmočju, in da bo vsaka tovrstna povezava še nadalje obstajala preko pristojnih francoskih organov.

6.

ECB je trdno prepričana, da bi morala biti njena vloga pri pogajanjih o monetarnih sporazumih s čezmorskimi državami in ozemlji popolnoma enaka vlogi, ki jo ima pri pogajanjih o monetarnih sporazumih s tretjimi državami. Glede tega bi moralo iz besedila osnutka sklepa jasno in nedvoumno izhajati, da je potrebno soglasje ECB v zvezi z zadevami, ki spadajo na področje iz njene pristojnosti.

7.

ECB ugotavlja, da več pomembnih tem ni zajetih v osnutku sklepa, morale pa bi biti urejene, kot sledi:

Kadar ECB priporoča, da se osnutek sklepa spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.