EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32006X0325(01)

Sporazum z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije

UL C 73, 25.3.2006, str. 21–27 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 10 zvezek 007 str. 194 - 200
posebna izdaja v romunščini: poglavje 10 zvezek 007 str. 194 - 200
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 10 zvezek 002 str. 142 - 148

Pravni status dokumenta V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 01/02/2020

25.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 73/21


SPORAZUM

z dne 16. marca 2006

med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije

(2006/C 73/08)

EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) IN NACIONALNE CENTRALNE BANKE DRŽAV ČLANIC, KI SO 16. MARCA 2006 ZUNAJ EUROOBMOČJA (V NADALJEVANJU: „NCB ZUNAJ EUROOBMOČJA“), SO SE —

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum z dne 1. septembra 1998 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (1) (v nadaljevanju: „Sporazum z dne 1. septembra 1998“) je bil trikrat spremenjen. Uvedba novega merila za nasprotne stranke, ki so primerne za izvajanje intervencij na dovoljenih mejah nihanja neposredno z ECB, bi zahtevala nadaljnjo spremembo Priloge I k Sporazumu z dne 1. septembra 1998. Zato je treba Sporazum z dne 1. septembra 1998 zaradi jasnosti in preglednosti nadomestiti z novim sporazumom.

(2)

Evropski svet se je z resolucijo z dne 16. junija 1997 (v nadaljevanju: „Resolucija“) odločil za vzpostavitev mehanizma deviznih tečajev (v nadaljevanju: „ERM II“) ob začetku tretje faze ekonomske in monetarne unije dne 1. januarja 1999.

(3)

V skladu z Resolucijo,

ERM II nadomešča evropski monetarni sistem;

je stabilno ekonomsko okolje potrebno za dobro delovanje enotnega trga ter višje naložbe, rast in zaposlitev, zato je v interesu vseh držav članic. Enotni trg ne sme biti ogrožen z izkrivljanjem realnega deviznega tečaja in prekomernimi nihanji nominalnih deviznih tečajev med eurom in drugimi valutami EU, ki bi motili trgovinske tokove med državami članicami. Poleg tega mora vsaka država članica, v skladu s členom 124 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, obravnavati svojo politiko deviznega tečaja kot zadevo skupnega interesa.

ERM II pomaga zagotoviti, da države članice zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II (v nadaljevanju: „sodelujoče države članice zunaj euroobmočja“), usmerijo svoje politike v stabilnost, spodbuja konvergenco in jim s tem pomaga v prizadevanjih za uvedbo eura.

sodelovanje v ERM II je za države članice zunaj euroobmočja prostovoljno. Kljub temu pa je mogoče pričakovati, da se bodo države članice z odstopanjem pridružile mehanizmu. Država članica, ki pri mehanizmu deviznih tečajev ne sodeluje od začetka, lahko sodeluje kasneje.

ERM II deluje brez poseganja v poglavitni cilj ECB in NCB zunaj euroobmočja, to je ohranitev stabilnosti cen.

je za valuto vsake sodelujoče države članice zunaj euroobmočja (v nadaljevanju: „sodelujoča valuta zunaj euroobmočja“) določen osrednji tečaj glede na euro;

obstaja en standardni razpon nihanja ± 15 % okrog osrednjih tečajev;

je treba zagotoviti, da se vsaka prilagoditev osrednjih tečajev izvede pravočasno v izogib občutnemu izkrivljanju. Vse stranke medsebojnega dogovora o osrednjih tečajih, vključno z ECB, imajo zato pravico sprožiti zaupni postopek, katerega cilj je ponovna preučitev osrednjih tečajev.

so intervencije na dovoljenih mejah nihanja načeloma samodejne in neomejene, z možnostjo zelo kratkoročnega financiranja. Vendar pa lahko ECB in NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II (v nadaljevanju:„sodelujoče NCB zunaj euroobmočja“) začasno ustavijo intervencije, če bi to nasprotovalo njihovemu poglavitnemu cilju stabilnosti cen. Pri njihovi odločitvi se ustrezno upoštevajo vsi relevantni dejavniki ter zlasti potreba po ohranitvi stabilnosti in verodostojno delovanje ERM II.

se lahko sodelovanje glede politike deviznega tečaja še bolj krepi, na primer z omogočanjem tesnejših tečajnih povezav med eurom in sodelujočimi valutami zunaj euroobmočja, kadar in v kolikor so te primerne v luči konvergenčnega napredka.

(4)

Intervencije bi se morale uporabiti kot podporni instrument v povezavi z drugimi ukrepi, vključno z ustreznimi ukrepi denarne in davčne politike, ki prispevajo k ekonomski konvergenci in stabilnosti deviznih tečajev. Obstaja možnost, da se ECB in posamezna sodelujoča NCB zunaj euroobmočja vzajemno dogovorita o usklajenih intervencijah znotraj dovoljenih meja nihanja, vzporedno z drugimi ustreznimi ukrepi, vključno s fleksibilnimi ukrepi obrestnih mer slednje.

(5)

Treba je omogočiti zadostno fleksibilnost, da se zlasti upoštevajo različne stopnje, hitrosti in strategije ekonomske konvergence držav članic zunaj euroobmočja.

(6)

Ta sporazum ne onemogoča vzpostavitve dodatnih dvostranskih ureditev v zvezi z razponi nihanja in intervencijami med državami članicami zunaj euroobmočja.

SPORAZUMELE:

I.   OSREDNJI TEČAJI IN RAZPONI NIHANJA

Člen 1

Dvostranski osrednji tečaji in interventni tečaji med eurom in sodelujočimi valutami zunaj euroobmočja

1.1.

Stranke tega sporazuma sodelujejo pri skupnem obveščanju trga o dvostranskih osrednjih tečajih med sodelujočimi valutami zunaj euroobmočja in eurom, kakor so bili dogovorjeni po skupnem postopku, določenem v odstavku 2.3 Resolucije, ter o njihovih spremembah.

1.2.

V skladu z razponi nihanja, določenimi na podlagi odstavkov 2.1, 2.3 in 2.4 Resolucije, ECB in vsaka sodelujoča NCB zunaj euroobmočja v medsebojnem soglasju vzpostavijo dvostranske devizne tečaje na zgornji in spodnji meji med eurom in sodelujočimi valutami zunaj euroobmočja za samodejno intervencijo. ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja skupaj obvestijo trg o teh tečajih, ki se navajajo v skladu z dogovorom iz Priloge I.

II.   INTERVENCIJE

Člen 2

Splošne določbe

2.1.

Intervencije se načeloma izvedejo v euru in sodelujočih valutah zunaj euroobmočja. ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja se medsebojno obvestijo o vseh intervencijah na deviznem trgu, ki so namenjene zaščiti kohezije ERM II.

2.2.

ECB in NCB zunaj euroobmočja se medsebojno obvestijo o vseh drugih intervencijah na deviznem trgu.

Člen 3

Intervencije na dovoljenih mejah nihanja

3.1.

Intervencije na dovoljenih mejah nihanja so načeloma samodejne in neomejene. Vendar pa lahko ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja začasno ustavijo samodejne intervencije, če bi to nasprotovalo njihovemu poglavitnemu cilju ohranitve stabilnosti cen.

3.2.

ECB ali sodelujoča NCB zunaj euroobmočja pri odločitvi o začasni ustavitvi intervencij ustrezno upošteva tudi vse druge relevantne dejavnike, vključno z verodostojnim delovanjem ERM II. ECB in/ali posamezna sodelujoča NCB zunaj euroobmočja sprejmeta vsako odločitev na podlagi dejanskih dokazov in pri tem upoštevata tudi morebitne zaključke drugih pristojnih organov. ECB in/ali posamezna sodelujoča NCB zunaj euroobmočja obvestita, kolikor mogoče vnaprej in strogo zaupno, druge posamezne denarne organe in denarne organe vseh drugih sodelujočih držav članic zunaj euroobmočja o vsaki nameri začasne ustavitve intervencij.

3.3.

V primeru intervencij na dovoljenih mejah nihanja se uporabi postopek zaporednih plačil, kot je določen v Prilogi I.

Člen 4

Usklajene intervencije znotraj dovoljenih meja nihanja

ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja se lahko dogovorijo o usklajenih intervencijah znotraj dovoljenih meja nihanja.

Člen 5

Postopki za intervencije in druge transakcije

5.1.

Predhodno soglasje NCB zunaj euroobmočja, ki izdaja intervencijsko valuto, je treba pridobiti v vseh primerih, kadar namerava druga centralna banka Evropskega sistema centralnih bank v zvezi z neobveznimi intervencijami, vključno z enostranskimi intervencijami znotraj dovoljenih meja nihanja, uporabiti njeno valuto v zneskih, ki presegajo medsebojno dogovorjene omejitve.

5.2.

NCB zunaj euroobmočja mora nemudoma obvestiti ECB, kadar je v zvezi z neobveznimi intervencijami, vključno z enostranskimi intervencijami znotraj dovoljenih meja nihanja, uporabila euro v zneskih, ki presegajo medsebojno dogovorjene omejitve.

5.3.

Pred izvedbo transakcij, razen intervencij, ki vključujejo vsaj eno valuto zunaj euroobmočja ali euro in ki presegajo medsebojno dogovorjene omejitve, mora stranka, ki namerava opraviti takšne transakcije, predhodno obvestiti posamezno centralno banko oziroma posamezne centralne banke. V takšnih primerih se te centralne banke sporazumejo o pristopu, ki zmanjša morebitne zaplete, vključno z možnostjo poravnave transakcije — v celoti ali delno — neposredno med centralnima bankama.

III.   SREDSTVA ZELO KRATKOROČNEGA FINANCIRANJA

Člen 6

Splošne določbe

6.1.

Za intervencije v euru in sodelujočih valutah zunaj euroobmočja si ECB in vsaka sodelujoča NCB zunaj euroobmočja medsebojno zagotovijo sredstva zelo kratkoročnega kreditiranja. Začetna zapadlost za zelo kratkoročne operacije financiranja je tri mesece.

6.2.

Operacije financiranja v okviru teh sredstev imajo obliko prodaj in nakupov s takojšnjo dobavo in takojšnjim plačilom sodelujočih valut, ki imajo za posledico nastanek ustreznih zahtevkov in obveznosti med ECB in sodelujočimi NCB zunaj euroobmočja, izraženih v upnikovi valuti. Datum valute operacij financiranja je enak datumu valute intervencij na trgu. ECB vodi evidenco o vseh transakcijah, izvršenih v okviru teh sredstev.

Člen 7

Financiranje intervencij na dovoljenih mejah nihanja

7.1.

Sredstva zelo kratkoročnega financiranja za financiranje intervencij na dovoljenih mejah nihanja sodelujočih valut so načeloma na voljo samodejno in v neomejenem znesku.

7.2.

Pred črpanjem teh sredstev mora centralna banka dolžnik ustrezno uporabiti svoje devizne rezerve.

7.3.

ECB in sodelujoče NCB zunaj euroobmočja lahko začasno ustavijo nadaljnjo samodejno financiranje, če bi to nasprotovalo njihovemu poglavitnemu cilju ohranitve stabilnost cen. Za začasno ustavitev samodejnega financiranja bodo veljale določbe člena 3.2 tega sporazuma.

Člen 8

Financiranje intervencij znotraj dovoljenih meja nihanja

Za intervencije znotraj dovoljenih meja nihanja se lahko s soglasjem centralne banke, ki izdaja intervencijsko valuto, in pod naslednjimi pogoji dajo na voljo sredstva zelo kratkoročnega financiranja.

(a)

kumulativni znesek takega financiranja, ki se da na voljo centralni banki dolžnici, ne sme presegati njene zgornje meje, določene v Prilogi II.

(b)

pred črpanjem sredstev mora centralna banka dolžnica ustrezno uporabiti svoje devizne rezerve.

Člen 9

Obrestovanje

9.1.

Dolgovana sredstva iz naslova zelo kratkoročnega financiranja se obrestujejo po reprezentativni domači trimesečni obrestni meri denarnega trga za upnikovo valuto, veljavni na trgovalni datum prvotne operacije financiranja ali, v primeru obnovitve na podlagi členov 10 in 11 tega sporazuma, po trimesečni obrestni meri denarnega trga za upnikovo valuto, veljavni dva delovna dneva pred datumom, na katerega zapade prvotna operacija financiranja, ki naj se obnovi.

9.2.

Natečene obresti se plačajo v upnikovi valuti na datum začetne zapadlosti sredstev ali po potrebi na dan predčasne izravnave dolžnikovega salda. V primeru obnovitve financiranja na podlagi členov 10 in 11 tega sporazuma se obresti kapitalizirajo ob koncu vsakega trimesečnega obdobja in se plačajo na datum končnega odplačila dolžnikovega salda.

9.3.

Za namen člena 9.1 tega sporazuma vsaka sodelujoča NCB zunaj euroobmočja obvesti ECB o svoji reprezentativni domači trimesečni obrestni meri denarnega trga. Reprezentativno domačo trimesečno obrestno mero denarnega trga v euru uporablja ECB in jo sporoči sodelujočim NCB zunaj euroobmočja.

Člen 10

Samodejna obnovitev

Na zahtevo centralne banke dolžnice se lahko začetna zapadlost za operacije financiranja podaljša za tri mesece.

Vendar:

(a)

se lahko začetna zapadlost samo enkrat samodejno podaljša za največ tri mesece;

(b)

skupni znesek zadolženosti, ki je posledica uporabe tega člena, v nobenem trenutku ne sme preseči zgornje meje centralne banke dolžnice, kakor je za vsako centralno banko določena v Prilogi II .

Člen 11

Obnovitev z medsebojnim sporazumom

11.1.

Vsak dolg, ki preseže zgornjo mejo iz Priloge II, se lahko s soglasjem centralne banke upnice enkrat obnovi za tri mesece.

11.2.

Vsak dolg, ki je samodejno že bil obnovljen za tri mesece, se lahko s soglasjem centralne banke upnice obnovi še enkrat za nadaljnje tri mesece.

Člen 12

Predčasno odplačilo

Saldo, voden v skladu s členi 6, 10 in 11 tega sporazuma, se lahko na zahtevo centralne banke dolžnice v vsakem trenutku predčasno poravna.

Člen 13

Neto izravnava medsebojnih zahtevkov in obveznosti

Medsebojni zahtevki in obveznosti med ECB in sodelujočo NCB zunaj euroobmočja, ki izhajajo iz operacij, predvidenih v členih 6 do 12 tega sporazuma, se lahko z medsebojnim sporazumom med vključenima strankama medsebojno neto izravnajo.

Člen 14

Sredstva poravnave

14.1.

Ob zapadlosti operacije financiranja ali v primeru predčasnega poplačila se poravnava načeloma opravi s sredstvi v upnikovi valuti.

14.2.

Ta določba ne posega v druge oblike poravnav, dogovorjene med centralno banko upnico in dolžnico.

IV.   TESNEJŠE SODELOVANJE GLEDE DEIVZNIH TEČAJEV

Člen 15

Tesnejše sodelovanje glede deviznih tečajev

15.1.

Sodelovanje glede politike deviznih tečajev med sodelujočimi NCB zunaj euroobmočja in ECB se lahko še bolj krepi; zlasti se lahko na pobudo zainteresirane sodelujoče države članice zunaj euroobmočja v posameznih primerih dogovorijo tesnejše tečajne povezave.

15.2.

Na zahtevo zadevne sodelujoče države članice zunaj euroobmočja se lahko v posameznih primerih po postopku, določenem v odstavku 2.4 tega sporazuma, določijo uradno dogovorjeni razponi nihanja, ki so ožji od standardnega razpona in načeloma podprti s samodejnimi intervencijami in financiranjem.

15.3.

Med ECB in sodelujočimi NCB zunaj euroobmočja se lahko vzpostavijo tudi druge neformalne oblike tesnejših tečajnih povezav.

V.   SPREMLJANJE DELOVANJA SISTEMA

Člen 16

Naloge Razširjenega sveta ECB

16.1.

Razširjeni svet ECB nadzoruje delovanje ERM II in služi kot forum tako za usklajevanje denarne politike in politike deviznega tečaja kot tudi za upravljanje mehanizma intervencij in financiranja, določenega v tem sporazumu. Natančno in stalno nadzoruje vzdržljivost dvostranskih tečajnih razmerij med vsako sodelujočo valuto zunaj euroobmočja in eurom.

16.2.

Razširjeni svet ECB redno pregleduje izvajanje tega sporazuma v luči pridobljenih izkušenj.

Člen 17

Ponovna preučitev osrednjih tečajev in sodelovanje v ožjih razponih nihanja

17.1.

Vse stranke medsebojnega dogovora, doseženega na podlagi odstavka 2.3 Resolucije, vključno z ECB, imajo pravico sprožiti zaupni postopek, katerega cilj je ponovna preučitev osrednjih tečajev.

17.2.

V primeru uradno dogovorjenih razponov nihanja, ki so ožji od standardnega razpona, imajo vse stranke skupne odločitve, sprejete na podlagi odstavka 2.4. Resolucije, vključno z ECB, pravico sprožiti zaupno ponovno preučitev ustreznosti sodelovanja ustrezne valute v ožjem razponu.

VI.   NESODELOVANJE

Člen 18

Področje uporabe

Določbe členov 1, 2.1, 3, 4, 6 do 15 in 17 tega sporazuma se ne uporabljajo za NCB zunaj euroobmočja, ki ne sodelujejo v ERM II.

Člen 19

Sodelovanje v postopku dogovarjanja

NCB zunaj evro območja, ki ne sodelujejo v ERM II, sodelujejo z ECB in sodelujočimi NCB zunaj euroobmočja v postopku dogovarjanja in/ali pri drugih izmenjavah informacij, potrebnih za pravilno delovanje ERM II.

VII.   KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Končne določbe

20.1.

Ta sporazum začne veljati 1. aprila 2006.

20.2.

Sporazum z dne 1. septembra 1998 se razveljavi z veljavnostjo od 1. aprila 2006. Sklicevanja na razveljavljeni sporazum se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

20.3.

Ta sporazum je sestavljen v angleškem jeziku in pravilno podpisan s strani strank. ECB, ki mora hraniti izvirni sporazum, pošlje overjeno kopijo sporazuma vsaki NCB v euroobmočju in zunaj euroobmočja. Sporazum se prevede v vse druge uradne jezike Skupnosti in se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 16. marca 2006

Za

Evropska centralna banka

Za

Česká národní banka

Za

Danmarks Nationalbank

Za

Eesti Pank

Za

Central Bank of Cyprus

Za

Latvijas Banka

Za

Lietuvos bankas

Za

Magyar Nemzeti Bank

Za

Central Bank of Malta

Za

Narodowy Bank Polski

Za

Banka Slovenije

Za

Národná banka Slovenska

Za

Sveriges Riksbank

Za

The Bank of England


(1)  UL C 345, 13.11.1998, str. 6. Sporazum, kakor je bil zadnjič spremenjen s Sporazumom z dne 16. septembra 2004 (UL C 281, 18.11.2004, str. 3).


PRILOGA I

DOGOVOR O OBJAVI ZA VALUTE, KI SODELUJEJO V ERM II IN O POSTOPKU ZAPOREDNIH PLAČIL V PRIMERU INTERVENCIJ NA DOVOLJENIH MEJAH NIHANJA

A.   Dogovor o objavi

Za valute vseh držav članic zunaj euroombmočja, ki sodelujejo v ERM II, se dvostranski osrednji tečaj glede na euro objavi tako, da je euro osnovna valuta. Devizni tečaj je izražen kot vrednost E1, z uporabo šestih relevantnih cifer za vse valute.

Isti dogovor se uporablja za objavo zgornjih in spodnjih interventnih tečajev nasproti euru za valute držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II. Interventni tečaji se določijo s prištevanjem ali odštevanjem dogovorjenega razpona, izraženega v odstotku, dvostranskim osrednjim tečajem. Tako dobljeni tečaji se zaokrožijo na šest relevantnih cifer.

B.   Postopek zaporednih plačil

Postopek zaporednih plačil uporabljajo tako ECB kot NCB v euroobmočju v primeru intervencij na dovoljenih mejah nihanja. NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, uporabljajo postopek zaporednih plačil, kadar delujejo kot korespodenčna banka NCB v euroobmočju in ECB na podlagi te Priloge; NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, lahko po lastni presoji sprejmejo enak postopek zaporednih plačil pri poravnavi intervencij na dovoljenih mejah nihanja, ki so jih te NCB izvedle v svojem imenu.

(i)   Splošne določbe

Postopek zaporednih plačil se uporabi pri intervencijah na dovoljenih mejah nihanja v ERM II med eurom in valutami držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II.

Nasprotni stranki morata, da sta upravičeni do intervencij na dovoljenih mejah nihanja v ERM II, imeti račun pri NCB, na katero se le-te nanašajo. Prav tako morata nasprotni stranki imeti SWIFT naslove in/ali izmenjati overjene teleks ključe s posamezno NCB ali ECB.

Nasprotni stranki, ki sta upravičeni do intervencij na dovoljenih mejah nihanja v ERM II, lahko te intervencije izvedeta tudi neposredno z ECB, pod pogojem, da sta upravičeni do izvajanja menjalniških poslov z ECB, na podlagi Smernice ECB/2000/1 z dne 3. februarja 2000 o upravljanju deviznih rezerv Evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank in pravne dokumentacije za posle, ki vključujejo devizne rezerve Evropske centralne banke.

NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, delujejo kot korespondenčne banke NCB v euroobmočju in ECB.

V primeru, da pride do intervencij na dovoljenih mejah nihanja, NCB, na katero se le-te nanašajo ali ECB sprosti plačilo za posamezno transakcijo šele po prejemu potrdila svoje korespondečne banke, da je bil dolgovani znesek vplačan na njen račun. Nasprotni stranki sta dolžni plačati pravočasno, da lahko NCB in ECB izpolnita vsaka svoje plačilne obveznosti. Posledično sta nasprotni stranki dolžni plačati pred vnaprej določenim rokom.

(ii)   Rok za sprejem sredstev od nasprotnih strank

Nasprotni stranki plačata zneske intervencij najkasneje do 13.00 ure ECB (CET) na dan zapadlosti.


PRILOGA II

ZGORNJE MEJE DOSTOPA DO SREDSTEV ZELO KRATKOROČNEGA FINANCIRANJA IZ ČLENOV 8, 10 IN 11 SPORAZUMA MED CENTRALNIMI BANKAMI

z veljavnostjo od 1. maja 2004

(v milijonih eurov)

Centralne banke, ki so stranke tega sporazuma

Zgornje meje (1)

Česká národní banka

700

Danmarks Nationalbank

730

Eesti Pank

300

Central Bank of Cyprus

290

Latvijas Banka

340

Lietuvos bankas

390

Magyar Nemzeti Bank

680

Bank Centrali ta` Malta/Central Bank of Malta

270

Narodowy Bank Polski

1 830

Banka Slovenije

350

Národná banka Slovenska

470

Sveriges Riksbank

990

Bank of England

4 660

Evropska centralna banka

ni


NCB v evro območju

Zgornje meje

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

ni

Deutsche Bundesbank

ni

Bank of Greece

ni

Banco de Espańa

ni

Banque de France

ni

Central Bank and Financial Services Authority of Ireland

ni

Banca d'Italia

ni

Banque centrale du Luxembourg

ni

De Nederlandsche Bank

ni

Oesterreichische Nationalbank

ni

Banco de Portugal

ni

Suomen Pankki

ni


(1)  Zneski, ki so navedeni pri centralnih bankah, ki ne sodelujejo v ERM II, so namišljeni.


Na vrh