EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 02001R2423-20080104
Regulation (EC) No 2423/2001 of the European Central Bank of 22 November 2001 concerning the consolidated balance sheet of the monetary financial institutions sector (ECB/2001/13)
Konsolidirano besedilo: Uredba (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13)
Uredba (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13)
Ne velja več
2001R2423 — SL — 04.01.2008 — 006.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA (ES) št. 2423/2001 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (UL L 333, 17.12.2001, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
UREDBA (ES) št. 993/2002 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 6. junija 2002 |
L 151 |
11 |
11.6.2002 |
|
|
UREDBA (ES) št. 2174/2002 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 21. novembra 2002 |
L 330 |
29 |
6.12.2002 |
|
|
UREDBA (ES) št. 1746/2003 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 18. septembra 2003 |
L 250 |
17 |
2.10.2003 |
|
|
UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (ES) št. 2181/2004, z dne 16. decembra 2004 |
L 371 |
42 |
18.12.2004 |
|
|
UREDBA (ES) št. 4/2007 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 14. decembra 2006 |
L 2 |
3 |
5.1.2007 |
|
|
UREDBA (ES) št. 1489/2007 EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 29. novembra 2007 |
L 330 |
20 |
15.12.2007 |
|
UREDBA (ES) št. 2423/2001 EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 22. novembra 2001
o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij
(ECB/2001/13)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE -
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke ( 2 ) ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke ( 3 ) ter zlasti člena 6(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Uredba (ES) št. 2819/98 Evropske centralne banke z dne 1. decembra 1998 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/1998/16) ( 4 ) je že bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1921/2000 (ECB/2000/8) ( 5 ); po bistvenih spremembah navedene uredbe je zaželeno, da se zadevne določbe preoblikujejo tako, da se združijo v enotno besedilo te uredbe. |
|
(2) |
Evropski sistem centralnih bank (ESCB) zaradi izvajanja svojih nalog zahteva pripravo konsolidirane bilance stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (MFI). Glavni namen bilance je zagotoviti Evropski centralni banki (ECB) izčrpno statistično podobo denarnega razvoja v sodelujočih državah članicah, ki se pojmujejo kot eno gospodarsko ozemlje. Ti statistični podatki vsebujejo agregatni račun finančnih sredstev in obveznosti v obliki stanj, visoko kakovostnih tokov posojil in tudi izboljšanih tokov o imetjih vrednostnih papirjev. |
|
(3) |
ECB v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba“) ter pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu „Statut“), sprejme uredbe v obsegu, potrebnem za izvajanje nalog ESCB, kakor so opredeljene v Statutu in v nekaterih primerih določene v določbah, ki jih je sprejel Svet po členu 107(6) Pogodbe. |
|
(4) |
Člen 5.1 Statuta zahteva, da ECB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira potrebne statistične informacije bodisi od pristojnih nacionalnih organov bodisi neposredno od gospodarskih subjektov, da bi opravljala naloge ESCB. Člen 5.2 Statuta določa, da NCB izvajajo, kolikor je mogoče, naloge iz člena 5.1. |
|
(5) |
Lahko je potrebno in zniža breme poročanja, da NCB zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje statističnih zahtev ECB, od dejanskih obveznikov poročanja v okviru širšega okvira poročanja, ki ga določijo NCB na podlagi njihove odgovornosti v skladu s pravom Skupnosti ali nacionalnim pravom ali običajnimi praksami in ki služijo za druge statistične namene, če izpolnitev statističnih zahtev ECB ni ogrožena. Zaradi spodbujanja preglednosti je v teh primerih primerno obvestiti obveznike poročanja, da se podatki zbirajo za uresničitev drugih statističnih namenov. V posebnih primerih se lahko ECB zaradi svojih potreb zanese na statistične informacije, ki so zbrane za te namene. |
|
(6) |
Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejanske obveznike poročanja v okvirih referenčnih obveznikov poročanja, in ji daje pravico, da povsem ali delno oprosti posebne vrste obveznikov poročanja njihovih zahtev na področju statističnega poročanja. Člen 6(4) omogoča, da lahko ECB sprejme uredbe, ki določijo pogoje, po katerih je mogoče uveljaviti pravico do preverjanja ali do izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij. |
|
(7) |
Člen 5 Uredbe (ES) št. 2531/98 pooblašča ECB za sprejetje uredb ali odločb, ki institucije oprostijo zahtev glede obveznih rezerv, zaradi določitve načinov izključitve ali odbitka obveznosti, ki se dolguje katerikoli drugi instituciji iz osnove za obvezne rezerve, ter zaradi ugotavljanja različnih stopenj obveznih rezerv za posamezne vrste obveznosti. Po členu 6 ima ECB pravico, da od institucij zbira informacije, ki so potrebne za zagotavljanje obveznih rezerv, in pravico, da preverja natančnost in kakovost informacij, ki jih zagotavljajo institucije za prikaz skladnosti z zahtevami glede obveznih rezerv. Zaradi znižanja bremena celotnega poročanja je zaželeno, da se statistične informacije v zvezi z mesečnimi bilancami stanja uporabijo tudi za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij, ki so obveznice sistema obveznih rezerv ESCB. |
|
(8) |
Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB zaradi zagotovitve izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta. |
|
(9) |
Medtem ko se priznava, da uredbe, ki jih je ECB sprejela po členu 34.1 Statuta, ne dajejo nobenih pravic in ne nalagajo nobenih obveznosti nesodelujočim državam članicam, se člen 5 Statuta nanaša na sodelujoče, pa tudi na nesodelujoče države članice. Uredba (ES) št. 2533/98 se sklicuje na to, da člen 5 Statuta skupaj s členom 5 Pogodbe nalaga obveznost načrtovanja in izvedbe vseh ukrepov na nacionalni ravni, katere nesodelujoče države članice ocenjujejo kot primerne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB glede statističnega poročanja, in zaradi pravočasnih priprav na področju statistike, da bi lahko postale sodelujoče države članice. |
|
(10) |
Zaradi podpore upravljanju likvidnosti ECB in kreditnih institucij bi morale biti zahtevane rezerve potrjene najpozneje na prvi dan obdobja zagotavljanja; izjemoma lahko postane potrebno, da kreditne institucije poročajo popravek osnove za obvezne rezerve ali že potrjenih zahtevanih rezerv; postopki ugotavljanja ali potrjevanja zahtev od obveznikov poročanja ne glede na njihovo obveznost zahtevajo, da vedno poročajo natančne statistične informacije in popravijo nepravilne statistične informacije, ki so jih morda že poročale. |
|
(11) |
Določitev posebnih postopkov za združitve in razdružitve, ki zadevajo kreditne institucije, je potrebna zaradi razjasnitve obveznosti teh institucij v zvezi z zahtevami glede obveznih rezerv; opredelitve združitev in razdružitev iz te uredbe temeljijo na opredelitvah, ki že obstajajo v sekundarni zakonodaji Skupnosti v zvezi z delniškimi družbami. Te opredelitve so bile sprejete za namene te uredbe; ti postopki ne posegajo v možnost zagotavljanja obveznih rezerv prek posrednika. |
|
(12) |
Podatki denarne statistike ECB so pridobljeni iz statističnih podatkov v bilancah stanja MFI, zbranih v skladu z Uredbo (ES) št. 2819/98 (ECB/1998/16), ki je bila pripravljena med drugo fazo ekonomske in monetarne unije, in so predstavljali najmanjši obseg podatkov, potreben za namene denarne politike. Poleg tega je navedena uredba zajemala le zbiranje podatkov stanja iz bilanc stanja in ne poročanja podatkov prevrednotovalnih prilagoditev, ki so potrebni za pripravljanje statistike tokov o protipostavkah širokega denarnega agregata M3, iz katerih so izračunane stopnje rasti. Ob upoštevanju omejitev navedenih vrst podatkov je bilo treba razširiti statistiko bilance stanja MFI. |
|
(13) |
Treba je razširiti mesečne zahteve, da bi zagotovili mesečne razčlenitve obveznosti iz naslova vlog po podsektorjih in nadalje po zapadlosti/valuti in razčlenitve posojil po podsektorjih/zapadlosti ter namenu, ker te razčlenitve veljajo kot bistvene za namene denarne politike. To vključuje zajem podatkov, ki so se predhodno zbirali le četrtletno. |
|
(14) |
Potrebno je pravočasno pridobiti statistične podatke o stanjih in tokovih za denarne agregate in protivrednosti. Iz konsolidirane bilance stanja so iz stanja pridobljeni statistični podatki o tokovih ob uporabi dodatnih statističnih informacij o spremembah deviznega tečaja, drugih spremembah vrednosti vrednostnih papirjev in odpisih/delnih odpisih posojil ter drugih prilagoditev, kot so prerazvrstitve. |
|
(15) |
Treba je zagotoviti razpoložljivost primerno usklajenih in visokokakovostnih podatkov o odpisih/delnih odpisih posojil, ki se zahtevajo od statističnih obveznikov poročanja. Zbirati je treba tudi podatke o cenovnih prevrednotenjih vrednostnih papirjev. |
|
(16) |
Ločena kategorija bilance stanja „instrument denarnega trga“ je ukinjena in združena s kategorijo podatkov „izdani dolžniški vrednostni papirji“ na strani obveznosti. Instrumenti, ki so razvrščeni v to kategorijo, se vnesejo pod „izdani dolžniški vrednostni papirji“ in se razporedijo glede na njihovo originalno zapadlost. Ustrezna prerazporeditev je narejena tudi na strani sredstev bilance stanja MFI. |
|
(17) |
Opredelitev vlog bi morala upoštevati uporabo saldov, ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem - |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej uredbi imajo izrazi „obvezniki poročanja“, „sodelujoča država članica“, „rezident“ in „rezidentstvo“ enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98.
V tej uredbi imata pojma „institucija za izdajo elektronskega denarja“ in „elektronski denar“ enak pomen kakor v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ( 6 ).
Člen 2
Dejanski obvezniki poročanja
1. Dejanski obvezniki poročanja so rezidenti MFI na ozemlju sodelujoče države članice. Za statistične namene MFI obsegajo rezidentne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, in vse druge rezidentne finančne institucije, katerih posel je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov vlog od subjektov, ki niso MFI, ter za lastni račun (vsaj v ekonomskem smislu), dajanje posojil in/ali izvajanje naložb v vrednostne papirje.
2. Nacionalne centralne banke lahko odobrijo odstopanja manjšim MFI, pod pogojem, da MFI, ki dajejo podatke v mesečno konsolidirano bilanco stanja, predstavljajo vsaj 95 % celotne bilance stanja MFI v obliki stanj v vsaki sodelujoči državi članici. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja zaradi odobritve ali po potrebi preklica vsakega odstopanja z učinkom z začetkom vsakega leta.
3. Dejanska poročevalska populacija je za namene Priloge I(1)(III)(vi) sestavljena tudi iz drugih finančnih posrednikov, razen zavarovalnic in pokojninskih skladov (v nadaljnjem besedilu „DFP“), kakor je določeno v členu 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98. NCB lahko za te subjekte odobrijo odstopanja, pod pogojem, da se zahtevani statistični podatki zbirajo iz drugih razpoložljivih virov v skladu s Prilogo I(1)(III)(vi). NCB pravočasno preverijo izpolnjevanje tega pogoja, da se vsako odstopanje po potrebi odobri ali odpravi z učinkom od začetka vsakega leta v soglasju z ECB. NCB lahko za namene te uredbe sestavijo in hranijo seznam DFP poročevalcev v skladu z načeli iz Priloge I(1)(III)(vi).
4. Brez poseganja v Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) ( 7 ) in člen 2 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv ( 8 ) lahko NCB, pod pogoji, določenimi v odstavkih 2 do 4 Priloge III, odobrijo odstopanja posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev, določenih v odstavku 2 Priloge III, da bi odobrile ali po potrebi preklicale odstopanje. Katera koli NCB, ki odobri tako odstopanje, o tem obvesti ECB.
Člen 3
Seznam MFI za statistične namene
1. ECB v skladu z načeli razvrstitve iz dela 1(I) Priloge I sestavi in vodi seznam MFI za statistične namene, ob upoštevanju zahtev glede frekvence in pravočasnosti, ki izhajajo iz njegove uporabe v zvezi s sistemom obveznih rezerv ESCB. Za sestavo in vodenje seznama MFI za statistične namene je pristojen Izvršilni odbor ECB.
2. Za statistične namene dajo NCB in ECB na voljo seznam MFI in njegove spremenjene različice zainteresiranim institucijam na ustrezen način, vključno z elektronskimi možnostmi prek interneta ali na zahtevo zadevnega obveznika poročanja v pisni obliki.
3. Seznam MFI za statistične namene je le informativne narave. Vendar v primeru, da je zadnja dostopna različica seznama v skladu z odstavkom 2 napačna, ECB ne naloži sankcij nobenemu subjektu, ki ni pravilno uresničil zahtev za poročanje, kolikor se je v dobri veri zanašal na napačen seznam.
Člen 4
Zahteve za statistično poročanje
1. Za namene rednega sestavljanja konsolidirane bilance stanja v sektorju MFI v obliki stanj in tokov dejanski obvezniki poročanja sporočijo NCB države članice, v kateri je MFI rezident, mesečne statistične informacije, povezane z njeno bilanco stanja na koncu meseca ter mesečne prilagoditve tokov glede odpisov/delnih odpisov posojil in cenovnih prevrednotenj v zvezi z imetji vrednostnih papirjev v poročevalskem obdobju. Nadaljnje podrobnosti o nekaterih postavkah bilance stanja v obliki stanj se poročajo četrtletno.
2. Zahtevane statistične informacije so navedene v Prilogi I k tej uredbi. ►M3 Ob upoštevanju odstavkov 6a in 7a Dela 1, Oddelek IV Priloge I, vsaka NCB oceni, ali so podatki glede polj, označenih ►M5 s simbolom „#“ ali „*“ ◄ , v tabelah 3 in 4 Dela 2 Priloge I, nepomembni, in obvesti poročevalske enote, kadar ne zahteva njihovega poročanja. ◄
3. Zahtevane statistične informacije se sporočijo v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor je določeno v Prilogi IV k tej uredbi.
4. NCB opredelijo in uvedejo postopek poročanja, po katerem se dejanski obvezniki poročanja ravnajo v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da ta postopek poročanja zagotavlja zahtevane statistične informacije in omogoča natančno preverjanje skladnosti z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko usklajenost in popravke iz člena 4(3).
5. Odstopanja iz člena 2(2) predstavljajo zmanjšanje zahtev za statistično poročanje s strani MFI na naslednji način:
— kreditne institucije, za katere se ta odstopanja uporabljajo, se ravnajo po zmanjšanih zahtevah za poročanje, kakor je določeno v Prilogi II k tej uredbi,
— tiste manjše MFI, ki niso kreditne institucije, se ravnajo po zmanjšanih zahtevah za poročanje, kakor je določeno v Prilogi III k tej uredbi.
Manjše MFI se lahko namesto tega odločijo, da ne izkoristijo odstopanja in izpolnijo zahteve za poročanje v polnem obsegu.
6. Brez poseganja v odstopanja iz člena 2(2) lahko NCB skladom denarnega trga (SDT) odobrijo odstopanja glede poročanja o prevrednotovalnih prilagoditvah, pri čemer odpravijo vse zahteve, da SDT poročajo o prevrednotovalni prilagoditvi.
7. NCB lahko odobrijo odstopanje glede frekvence in rokov poročanja o cenovnih prevrednotenjih vrednostnih papirjev ter zahtevajo te podatke četrtletno in istočasno s podatki o stanjih, ki se ravno tako poročajo četrtletno, če so izpolnjene naslednje zahteve:
— obvezniki poročanja zagotovijo NCB ustrezne informacije o običajnih postopkih vrednotenja, vključno s količinsko navedbo odstotka teh instrumentov, ki jih imajo glede na različne načine vrednotenja,
— pri pojavu znatnih cenovnih prevrednotenj imajo NCB pravico od obveznikov poročanja zahtevati, da zagotovijo dodatne informacije o mesecu, v katerem se je sprememba zgodila.
8. V primeru združitve, razdružitve ali katere koli druge reorganizacije, ki lahko vpliva na izpolnitev obveznosti vpletenega obveznika poročanja, ta obvesti ustrezno NCB takrat, ko je namera uresničiti ta postopek postala javna in pravočasno pred uresničitvijo združitve, razdružitve ali reorganizacije, o postopkih, ki so načrtovani za izpolnitev zahtev po statističnem poročanju iz te uredbe.
Člen 5
Uporaba sporočenih statističnih informacij za namene Uredbe (ES) št. 2818/98 (ECB/1998/15)
1. Vsaka kreditna institucija uporabi statistične informacije, ki jih poročajo kreditne institucije v skladu s to uredbo, za izračun osnove za obvezne rezerve v skladu z Uredbo (ES) št. 2818/98 Evropske centralne banke z dne 1. decembra 1998 o uporabi obveznih rezerv (ECB/1998/15) ( 9 ), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1921/2000 (ECB/2000/8). Zlasti pa vsaka kreditna institucija uporabi te informacije za preverjanje izpolnitve zahtev glede svojih obveznih rezerv v obdobju zagotavljanja.
▼M3 —————
3. Posebne in prehodne določbe za namene uporabe sistema obveznih rezerv ESCB so navedene v Prilogi II k tej uredbi. Posebne določbe te priloge prevladajo nad določbami iz Uredbe (ES) št. 2818/98 (ECB/1998/15).
Člen 6
Preverjanje in obvezno zbiranje
NCB uresničujejo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih obvezniki poročanja zagotavljajo v skladu z zahtevami za statistično poročanje iz te uredbe, brez poseganja v pravico ECB, da sama uresničuje te pravice. Ta pravica se uresničuje zlasti, kadar institucija, ki je vključena med dejanske obveznike poročanja, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko usklajenost in popravke, kakor je določeno v Prilogi IV k tej uredbi.
Člen 7
Prehodne določbe
Prehodne določbe za uporabo delov te uredbe so določene v Prilogi V k tej uredbi.
Člen 8
Razveljavitev
1. Uredba (ES) št. 2819/98 (ECB/1998/16) se razveljavi 1. januarja 2003.
2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo veljajo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 9
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2003.
PRILOGA I
ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE IN NAČELA RAZVRSTITVE
DEL 1
Monetarne finančne institucije in zahteve za statistično poročanje
Uvod
Zahteva se redna predložitev pravilno strukturirane konsolidirane bilance stanja monetarnih finančnih posrednikov sodelujočih držav članic, ki predstavljajo eno gospodarsko ozemlje, v obliki stanj in tokov, ki temelji na celotnem in homogenem denarnem sektorju ter obveznikih poročanja.
Zato statistični sistem sodelujočih držav članic, ki obsega konsolidirano bilanco stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (MFI), vsebuje naslednja glavna elementa:
— seznam MFI za statistične namene in
— specifikacijo statističnih informacij, ki jih te MFI poročajo mesečno in četrtletno.
Drugim finančnim posrednikom, razen zavarovalnicam in pokojninskim skladom (v nadaljnjem besedilu „DFP“), je treba zaradi pridobivanja popolnih podatkov o bilancah stanja MFI naložiti nekatere zahteve za poročanje, kadar delujejo v okviru finančnih dejavnosti v zvezi z delnicami/točkami vrednostnih papirjev SDT.
Te statistične podatke zbirajo nacionalne centralne banke (NCB) od MFI in DFP v okviru omejitev, določenih v oddelku I(6), v skladu z nacionalnimi postopki, ob upoštevanju harmoniziranih opredelitev in razvrstitev, ki so določene v tej prilogi.
I. Monetarne finančne institucije
|
1. |
Evropska centralna banka (ECB) sestavi in redno ažurira seznam MFI za statistične namene v skladu s spodaj navedenimi načeli razvrstitve. Pomembna vidika sta finančna inovativnost, na katero vpliva tudi razvoj enotnega trga, ter približevanje ekonomski in monetarni uniji, ki oba vplivata na značilnosti finančnih instrumentov in vzpodbujata finančne institucije k spremembam težišča njihovih poslov. Postopki za spremljanje in stalni nadzor zagotavljajo, da je seznam MFI ažuren, točen in, kolikor je mogoče, usklajen ter dovolj stabilen za statistične namene. Seznam MFI za statistične namene vključuje postavko o tem, ali so institucije pravno subjekt sistema obveznih rezerv Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ali ne. |
|
2. |
V skladu z opredelitvijo iz člena 2(1) te uredbe sektor MFI poleg centralnih bank obsega dve obširni skupini rezidentnih finančnih institucij. To so kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti („podjetje, katerega posel je sprejemati vloge ali druga vračljiva sredstva od javnosti ( 10 ) in odobravati posojila za lasten račun; ali institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o ustanovitvi, poslovanju ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja“) (UL L 275, 27.10.2000, str. 39) ( 11 ), ter druge MFI, tj. druge rezidentne finančne institucije, ki so v skladu z opredelitvijo MFI ne glede na naravo njihovega posla. Stopnja zamenljivosti med instrumenti, ki so jih slednje izdale, in vlogami, naloženimi pri kreditnih institucijah, določa njihovo razvrstitev pod pogojem, da se tudi sicer ujemajo z opredelitvijo MFI. |
|
3. |
Upošteva se, da so po Direktivi 2000/12/ES nekateri subjekti delno izvzeti iz njene uporabe. Za te izvzete subjekte ta uredba velja pod pogojem, da se ujemajo z opredelitvijo MFI. |
|
4. |
Zamenljivost vlog v zvezi s finančnimi instrumenti, ki so jih izdali finančni posredniki razen kreditnih institucij, je določena z njihovo likvidnostjo, pri čemer se upoštevajo značilnosti prenosnosti, zamenljivosti, gotovosti in tržnosti ter po potrebi tudi pogoji njihove izdaje. ►M6 Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija. ◄ |
|
5. |
►M6 Z namenom določitve zamenljivosti vlog v skladu s prejšnjim odstavkom in razvrstitve obveznosti kot vlog: ◄ — se prenosnost nanaša na možnost sprostitve sredstev, vplačanih za finančni instrument z uporabo plačilnih sredstev, kot so čeki, nalogi za prenos, neposredne obremenitve ali podobna sredstva, — se zamenljivost nanaša na možnost in stroške zamenjave finančnih instrumentov za gotovino ali prenosne vloge; izguba davčnih ugodnosti v teh zamenjavah se lahko obravnava kot neke vrste kazen, ki zmanjšuje stopnjo likvidnosti, — pomeni gotovost natančno vnaprejšnje poznavanje kapitalske vrednosti finančnega instrumenta, izraženo v nacionalni valuti, in — se vrednostni papirji, ki kotirajo in se z njimi redno trguje na organiziranem trgu, obravnavajo kot tržni. Za delnice v odprtih kolektivnih investicijskih skladih ni trga v običajnem pomenu. Ne glede na to investitorji poznajo dnevno kotacijo delnic in lahko dvignejo sredstva po tej ceni. |
|
6. |
V primeru kolektivnih investicijskih skladov (KIS) skladi denarnega trga (SDT) izpolnjujejo dogovorjene pogoje glede likvidnosti in so zato vključeni v sektor MFI. Skladi denarnega trga so opredeljeni kot tisti VIS, katerih točke so po likvidnosti bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/točke SDT in/ali v druge prenosne dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali bančne vloge in/ali dosegajo stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga. Merila, ki se uporabljajo za opredelitev SDT, se izpeljejo iz javno objavljenih prospektov, pa tudi iz pravilnikov skladov, ustanovnih listin, veljavnih statutov ali lokalnih predpisov, dokumentov o vpisu ali investicijskih pogodbah, dokumentov o trgovanju ali iz katerih koli drugih izkazov KIS s podobno vsebino. ►M2 SDT sam ali osebe, ki ga pravno zastopajo, zagotavlja vse podatke, potrebne za izpolnitev zahtev za poročanje SDT. Kadar je to potrebno zaradi praktičnih razlogov, lahko podatke predložijo tudi vsi subjekti, delujoči v okviru finančnih dejavnosti v zvezi z delnicami/točkami vrednostnih papirjev SDT, kakor na primer depozitarji. ◄ |
|
7. |
Za namen opredelitve SDT iz odstavka 6: — KIS pomenijo podjetja, katerih edini cilj je skupno investiranje kapitala, katerega je vložila javnost, in katerih točke se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjetja. Takšna podjetja so lahko ustanovljena na podlagi zakona, bodisi na podlagi pogodbene zakonodaje (kakor običajni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje) bodisi zakonodaje o skladih (kakor vzajemni skladi) ali statuta (kakor investicijske družbe), — bančne vloge pomenijo gotovinske vloge, naložene pri kreditnih institucijah, ki so vračljive na zahtevo ali po predhodnem odpoklicu do treh mesecev ali ob dogovorjeni zapadlosti do dveh let, vključno z vsotami, plačanimi kreditnim institucijam v zvezi s prenosom vrednostnih papirjev na podlagi poslov povratnega odkupa ali posojila vrednostnega papirja, — bližnja zamenljivost za vloge v smislu likvidnosti pomeni možnost, da se točke KIS na zahtevo imetnika ponovno odkupijo, izplačajo ali prenesejo, kadar je likvidnost točk primerljiva z likvidnostjo vlog, — prvenstveno pomeni vsaj 85 % naložbenega portfelja, — instrumenti denarnega trga pomenijo tiste vrste prenosnih dolžniških instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu (na primer potrdila o vlogah, komercialne zapise in bančne akcepte, zakladne menice in blagajniške zapise lokalnih oblasti) zaradi naslednjih lastnosti: —(i) likvidnosti, kadar jih je mogoče ponovno odkupiti, izplačati ali prodati z omejenimi stroški v smislu nizkih provizij ali ozke marže med povpraševanjem in ponudbo ter z zelo kratkim odlogom poravnave; in (ii) globine trga, kadar se z njimi trguje na trgu, ki lahko absorbira velik obseg transakcij, pri čemer ima trgovanje z velikimi zneski omejen vpliv na njihovo ceno; in (iii) zanesljivosti vrednosti, kadar je mogoče njihovo vrednost natančno določiti kadarkoli ali vsaj enkrat na mesec; in (iv) nizkega obrestnega tveganja, kadar imajo preostalo zapadlost do vključno enega leta ali redne popravke donosnosti v skladu z razmerami na denarnem trgu vsaj vsakih 12 mesecev; in (v) nizkega kreditnega tveganja, kadar so ti instrumenti bodisi: — sprejeti na uradni seznam borzne kotacije ali se z njimi trguje na drugih urejenih trgih, ki delujejo redno, so priznani in odprti za javnost, ali — izdani na podlagi predpisov za zaščito investitorjev in prihrankov, ali — so jih izdali: —— osrednja, regionalna ali lokalna oblast, centralna banka države članice, Evropska unija, ECB, Evropska investicijska banka, država nečlanica ali, če je slednja zvezna država, ena od članic zvezne države ali javna mednarodna institucija, ki ji pripada ena država članica ali več, — ali — institucija, za katero velja bonitetni nadzor v skladu z merili, opredeljenimi s pravom Skupnosti, ali institucija, ki upošteva in je usklajena s pravili bonitetnega poslovanja, za katere pristojni organi menijo, da so vsaj tako stroga kakor tista, ki jih določa pravo Skupnosti ali za katera jamči katera koli taka institucija, — ali — podjetje, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti na uradni seznam borzne kotacije ali se z njimi trguje na drugih urejenih trgih, ki delujejo redno, so priznani in odprti za javnost. |
|
8. |
V evropskem sistemu računov (ESR 95) so institucije, razvrščene kot MFI, kategorizirane v dva podsektorja, namreč centralne banke (S.121) ( 12 ) in druge MFI (S.122). |
|
9. |
V tej uredbi: — „Imenske delnice/točke vrednostnih papirjev SDT“ pomenijo delnice/točke vrednostnih papirjev SDT, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo hrani evidenca o imetnikih njegovih delnic/točk vrednostnih papirjev, vključno z informacijami o rezidenčnosti imetnika, — „Prinosniške delnice/točke vrednostnih papirjev SDT“ pomenijo delnice/točke vrednostnih papirjev SDT, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo ne hrani evidenca o imetnikih njenih delnic/točk vrednostnih papirjev ali v zvezi s katerimi se hrani evidenca, ki pa ne navaja informacij o rezidenčnosti imetnikov delnic/točk vrednostnih papirjev. |
II. Računovodska pravila
Če s to uredbo ni določeno drugače, upoštevajo MFI pri poročanju po tej uredbi računovodska pravila, ki so določena v predpisih, s katerimi se Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ( 13 ) prenese v nacionalno pravo, kot tudi v katerih koli drugih veljavnih mednarodnih standardih. Brez poseganja v računovodske prakse in ureditve netiranja, ki veljajo v državah članicah, se o vseh finančnih sredstvih in obveznostih v statistične namene poroča v bruto izrazih.
III. Mesečna konsolidirana bilanca stanja: podatki stanj
Cilj
|
1. |
Cilj je zagotoviti mesečne podatke o poslovanju MFI v obliki stanj. Priskrbljeni podatki se dovolj podrobni, da bi ECB zagotovili izčrpno statistično podobo denarnega razvoja v sodelujočih državah članicah, ki tvorijo eno gospodarsko ozemlje, in omogočili fleksibilnost v izračunu denarnih agregatov in protipostavk, ki zadevajo to ozemlje. Poleg tega se mesečni individualni podatki o stanjih, ki jih sporočijo kreditne institucije v skladu s sistemom obveznih rezerv ESCB, uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve navedenih kreditnih institucij v skladu z Uredbo (ES) št. 2818/98 Evropske centralne banke z dne 1. decembra 1998 o zagotavljanju obveznih rezerv (ECB/1998/15) ( 14 ), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. (ECB/2000/8) ( 15 ). Mesečne zahteve za poročanje o stanjih so prikazane v tabeli 1 spodaj. Celice s tankim robom ( 16 ) poročajo le kreditne institucije, ki so obveznice sistema obveznih rezerv (za vse podrobnosti glej Prilogo II); to poročanje je obvezno, razen poročanja o vlogah na odpoklic nad dvema letoma, ki ostane prostovoljno do nadaljnjega odpoklica. Podrobna opredelitev instrumentov je navedena v delu 3 te priloge. |
Zahteve
|
2. |
ECB izračuna denarne agregate za ozemlje sodelujoče države članice kot neporavnane zneske (stanj). Stanje denarja vključuje bankovce in kovance v obtoku ter druge denarne obveznosti (vloge in druge finančne instrumente, ki so skoraj enaki nadomestki za vloge) monetarnih finančnih institucij. Protivrednosti denarnih stanj vsebujejo vse druge postavke v bilanci stanja MFI. ECB izračuna tudi tokove, izpeljane iz stanj in drugih podatkov, vključno podatkov, o katerih so poročale MFI (glej oddelek V spodaj). |
|
3. |
ECB zahteva, da se statistične informacije razčlenijo po instrumentih/zapadlosti, valutah in poslovnih partnerjih. Ker veljajo za sredstva in obveznosti različne zahteve, se dve strani bilance stanja MFI obravnavata izmenoma. Prikazani sta v tabeli A iz dela 2 te priloge. (i) Vrste instrumentov in zapadlosti (a) Obveznosti
(b) Sredstva
(ii) Valute
(iii) Protisektorji
(iv) Namen posojil
(v) Navzkrižna zveza vrst instrumentov in razredov zapadlosti z valutami in protisektorji
(vi) Sedež imetnikov delnic/svežnjev vrednostnih papirjev SDT
|
Roki
|
14. |
ECB prejme agregirano mesečno bilanco stanja, ki zajema postavke MFI v vsaki sodelujoči državi članici, do konca delovnega časa na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo. NCB določijo, kdaj prejmejo podatke od obveznikov poročanja, da ne bi zamudili tega skrajnega roka, z upoštevanjem zahtevanih rokov v zvezi s sistemom obveznih rezerv ESCB. |
Statistično vrednotenje obveznosti iz naslova vlog ter posojil
|
15. |
Obveznosti iz naslova vlog in posojila se za namene te uredbe poročajo v nominalnih zneskih, ki so neporavnani na koncu meseca, in v bruto izrazih. Nominalni znesek pomeni znesek glavnice, ki ga je dolžnik pogodbeno zavezan odplačati upniku. |
|
16. |
NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto znesku brez rezervacij in poročanje odplačno prevzetih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da takšno poročevalsko prakso uporabljajo vsi rezidenčni obvezniki poročanja in da je potrebna za ohranjanje stalnosti statističnega vrednotenja posojil glede na podatke, poročane za obdobja pred januarjem 2005. |
IV. Četrtletna bilanca stanja (stanja)
Cilj
|
1. |
Določeni podatki so potrebni za nadaljnjo analizo denarnega razvoja in za uporabo v druge statistične namene, kot so finančni računi in plačilna bilanca. Cilj je zagotoviti dodatne podrobnosti v nekaterih postavkah bilance stanja za te namene. |
Zahteve
|
2. |
Četrtletne razčlenitve se zagotovijo le v zvezi s ključnimi postavkami agregatne bilance stanja. Poleg tega lahko ECB dovoli nekaj prožnosti pri izračunu agregatov, kadar je iz zbranih številk na višji ravni agregacije razvidno, da so zadevni podatki najverjetneje niso pomembni. (a) Razčlenitvi podsektorjev in razredov zapadlosti posojil tistih subjektov sodelujočih držav članic, ki niso MFI
(b) Razčlenitev obveznosti, ki jih imajo MFI sodelujočih držav članic do sektorja država iz naslova vlog (razen do centralne države), po podsektorjih
(c) Razčlenitev po državah
(d) Razčlenitev po valutah
(e) Sektorske razčlenitve postavk s protisektorji zunaj sodelujočih držav članic (nesodelujoče države članice in ostali svet)
|
Roki
|
9. |
Četrtletne statistične podatke NCB pošljejo ECB do konca delovnega časa na 28. delovni dan po koncu meseca, na katerega se nanašajo. NCB določijo, kdaj prejmejo podatke od obveznikov poročanja, da ne bi zamudili tega skrajnega roka. |
|
9a. |
Kjer so postavke glede polj, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, nepomembne, vendar jih NCB kljub temu zbirajo, jih NCB lahko pošljejo ECB z odlogom dodatnega enega meseca od zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se postavke nanašajo. NCB se lahko odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot za spoštovanje tega roka. |
Statistično vrednotenje obveznosti iz naslova vlog ter posojil
|
10. |
Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v skladu s pravili, ki so določena za mesečna stanja v odstavkih 15 in 16 v oddelku III. |
V. Sestavljanje statističnih podatkov o tokovih
Cilj
|
1. |
Za sestavljanje statistike tokov za denarne agregate in protipostavke je treba pravočasno pridobiti podatke o vrednosti transakcij v konsolidirani bilanci stanja, izraženi v stanjih, ki zagotavljajo informacije o neporavnanih sredstvih in obveznostih ter dodatne statistične informacije glede prerazvrstitvah, tečajnih razlikah, spremembah vrednotenja ter nekaterih drugih prilagoditvah, kot so odpisi posojil. |
Zahteve
|
2. |
Finančne transakcije so opredeljene kot razlika med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu meseca, iz katerih je odstranjen učinek sprememb, ki se pojavljajo zaradi drugih vplivov, kakor so transakcije. Za ta namen ECB zahteva statistične informacije o teh vplivih, ki se nanašajo na mnoge postavke bilance stanja MFI. Informacije prevzamejo obliko prilagoditev, ki zajemajo „prerazvrstitve in druge prilagoditve“, tečajne razlike in „prevrednotenja ter odpise/delne odpise posojil“. Poleg tega ECB zahteva pojasnjevalne informacije o prilagoditvah iz naslova „prerazvrstitev in drugih prilagoditev“. |
|
3. |
Statistična zahteva, ki je v skladu s to uredbo naslovljena na dejanske obveznike poročanja, zadeva izključno „prevrednotovalne prilagoditve“, ki zajemajo odpise/delne odpise posojil, pa tudi cenovna prevrednotenja imetij vrednostnih papirjev v referenčnem obdobju. |
|
4. |
Obvezniki poročanja so dolžni izpolnjevati zahteve poročanja v obliki „minimalnih zahtev“, opredeljenih v tabeli A v delu 2 te priloge. „Minimalne zahteve“ se obravnavajo kot minimum, zahtevan zaradi sestavljanja in ocenjevanja prilagoditev glede na celotni niz podatkov, ki jih zahteva ECB. NCB lahko zbirajo dodatne podatke, ki niso zajeti v „minimalnih zahtevah“. Ti dodatni podatki se lahko nanašajo na razčlenitve, označene v tabeli 1A, razen „minimalnih zahtev“. |
|
5. |
Zahteva, naslovljena na obveznike poročanja, ne zajema tečajnih razlik in prilagoditev prerazvrstitve. ECB izračuna mesečno prilagoditev deviznega tečaja na podlagi podatkov o stanjih po posameznih valutah, ki jih zagotovijo obvezniki poročanja. Ti podatki se predložijo četrtletno v skladu s tabelo 4 v delu 2 te priloge. Navedene prerazvrstitve iz odstavka 1 so tudi izključene, ker te podatke zbirajo NCB same, na podlagi različnih virov informacij, ki so NCB že na voljo. |
Odpisi/delni odpisi posojil
|
6. |
Prilagoditev o odpisih/delnih odpisih posojil so predmet poročanja zato, da bi iz statističnih podatkov o tokovih odstranili vpliv sprememb vrednosti posojil, evidentiranih v bilanci stanja, ki jih je povzročilo izvajanje odpisov/delnih odpisov posojil. Odraziti bi morala tudi spremembe rezervacij za posojila, če NCB določi, da je treba neporavnana stanja evidentirati neto brez rezervacij. Odpisi/delni odpisi, ki so ugotovljeni v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo stranko, so tudi vključeni, kadar jih je moč ugotoviti. (i) Vrste instrumentov in razredi zapadlosti
(ii) Valute
(iii) Protisektorji
(iv) Roki
|
Cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev
|
11. |
Prilagoditev v obliki cenovnega prevrednotenja vrednostnih papirjev se nanaša na nihanja v vrednotenju vrednostnih papirjev, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so vrednostni papirji evidentirani ali se z njimi trguje. Prilagoditev vključuje spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj v bilanci stanja na koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so vrednostni papirji evidentirani, t. j. potencialne dobičke oziroma izgube. Vsebuje lahko tudi spremembe vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji, t. j. realizirane dobičke oziroma izgube. (i) Vrste instrumentov in razredi zapadlosti (a) Obveznosti
(b) Terjatve
(ii) Valute
(iii) Protisektorji
(iv) Roki
|
DEL 2
Zahtevane razčlenitve
Tabela A
Pregled razčlenitev za namene agregatne bilance stanja v sektorju MFI
Vrste instrumentov/zapadlosti, protisektorji in valute
(Mesečne razčlenitve so označene s krepkim tiskom in zvezdico)
VRSTE INSTRUMENTOV/ZAPADLOSTI
|
Sredstva |
Obveznosti |
|
1.Blagajna *2.Posojila *do enega leta (1)*nad 1 letom in do 5 let (1)*nad 5 let (1)*3.Vrednostni papirji, razen delnic *do enega leta (2)*nad 1 letom in do 2 let (2)*nad 2 letoma (2)*4.Delnice/točke skladov denarnega trga *5.Delnice in drugi lastniški deleži *6.Opredmetena osnovna sredstva *7.Ostala aktiva * |
8.Gotovina v obtoku9.Vloge *do enega leta (3)*nad 1 letom (3)*9.1Vloge čez noč (4)*9.2Vezane vloge * do enega leta * |
PROTISEKTORJI
|
Sredstva |
Obveznosti |
|
A. Domači rezidenti * MFI * Ne MFI * Sektor država * centralna država federalna država lokalna država skladi socialnega zavarovanja Drugi rezidentni sektorji (10)* drugi finančni posredniki itd. (S. 123 + S. 124) (7) (10)* zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (10)* nefinančne družbe(S.11) (10)* gospodinjstva itd. (S.14 + S.15) (8), (10)* B. Rezidenti drugih sodelujočih držav članic * MFI * Ne MFI * Sektor država * centralna država federalna država lokalna država skladi socialnega zavarovanja Drugi rezidentni sektorji (10)* drugi finančni posredniki itd.(S. 123 + S. 124) (7) (10)* zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (10)* nefinančne družbe(S. 11) (10)* gospodinjstva itd. (S. 14 + S. 15) (8) (10)* C. Rezidenti ostalega dela sveta * Banke Ne-banke sektor država drugi rezidentni sektorji D. Nerazporejeno |
A. Domači rezidenti * MFI * od katerih: Kreditne institucije * Ne MFI * Sektor država * centralna država * federalna države lokalna država skladi socialnega zavarovanja Drugi rezidentni sektorji (10)* drugi finančni posredniki itd. (S. 123 + S. 124) (7), (10)* zavarovalnice in pokojninski skladi (S. 125) (10)* nefinančne družbe(S.11) (10)* gospodinjstva itd. (S. 14 + S. 15) (8) (10)* B. Rezidenti drugih sodelujočih držav članic * MFI * od katerih: Kreditne institucije * Ne MFI * Sektor država * centralna država federalna država lokalna država skladi socialnega zavarovanja Drugi rezidentni sektorji (10)* drugi finančni posredniki itd. (S. 123 + S. 124) (7), (10)* zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) (10)* nefinančne družbe(S. 11) (10)* gospodinjstva itd. (S. 14 + S. 15) (S. 14 + S. 15) (8) (10)* C. Rezidenti ostalega dela sveta * Banke Ne-banke sektor država drugi rezidentni sektorji D. Nerazporejeno |
Valute
|
e |
euro |
|
|
x |
Tuje valute |
Valute, razen eura (t. j. valute drugih držav članic, USD, JPY, CHF, ostale valute) |
(1) Mesečna razčlenitev zapadlosti, ki se uporablja samo za posojila drugim rezidentnim sektorjem, razen MFI in sektorju država sodelujočih držav članic, ter mesečna razčlenitev zapadlosti enega leta za posojila ostalemu delu sveta. Četrtletne razčlenitve zapadlosti za posojila sektorju državna, razen centralni državi sodelujočih držav članic.
(2) Mesečna razčlenitev zapadlosti se nanaša samo na deleže vrednostnih papirjev, ki so jih dale v obtok MFI iz sodelujočih držav članic. Kot četrtletni podatki so imetja vrednostnih papirjev, izdani s strani MFI sodelujočih držav članic, razdeljeni v „do enega leta“ in „nad enim letom“.
(3) Samo v zvezi z ostalim svetom.
(4) Vključujoč pasivne časovne razmejitve, ki predstavljajo zneske, shranjene na predplačilnih karticah, izdanih v imenu MFI, in druge obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.
(5) Vključujoč upravno nadzorovane vloge.
(6) Vključujoč neprenosne vpogledne vloge.
(7) Drugi finančni posredniki itd. (S. 123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124).
(8) Gospodinjstva (S.14) + neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15).
(9) Poročanje o postavki „vloge na odpoklic nad dvema letoma“ je prostovoljno do nadaljnjega drugačnega obvestila.
(10) Mesečna razčlenitev po podsektorjih se zahteva za posojila in vloge.
Tabela 3
Razčlenitev po državah
Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno
|
Postavke bilance stanja |
Vsaka druga sodelujoča država članica (tj. brez domačega sektorja) in vsaka druga država članica EU |
Ostali svet (brez EU) |
|||
|
Država članica |
Država članica |
Država članica |
Država članica |
||
|
OBVEZNOSTI |
|||||
|
8. Gotovina v obtoku |
|||||
|
9. Vloge |
|||||
|
a. od MFI |
|||||
|
b. od ne-MFI |
|||||
|
10. Delnice/enote SDT |
|||||
|
11. Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|||||
|
12. Kapital in rezerve |
|||||
|
13. Preostale obveznosti |
|||||
|
SREDSTVA |
|||||
|
1. Gotovina |
|||||
|
2. Posojila |
|||||
|
a. odobrena MFI |
|||||
|
b. odobrena ne-MFI |
|||||
|
3. Vrednostni papirji razen delnic |
|||||
|
a. izdani s strani MFI |
|||||
|
do 1 leta |
|||||
|
nad 1 letom in do 2 let |
|||||
|
nad 2 letoma |
|||||
|
b. izdani s strani ne-MFI |
|||||
|
4. Delnice/enote SDT |
|||||
|
5. Delnice in drugi lastniški kapital |
|||||
|
6. Osnovna sredstva |
|||||
|
7. Preostala sredstva |
|||||
Tabela 4 (1)
Razčlenitev po valutah
Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno
|
Postavke bilance stanja |
Vse valute skupaj |
Euro |
Valuta vsake druge države članice EU |
Valute, ki niso valute držav članic EU, skupaj |
|||||||
|
Valuta države članice |
Valuta države članice EU |
Valuta države članice EU |
Valuta države članice EU |
Skupaj |
USD |
JPY |
CHF |
Preostale valute skupaj |
|||
|
OBVEZNOSTI |
|||||||||||
|
9. Vloge |
|||||||||||
|
A. Domače |
|||||||||||
|
a. od MFI |
M |
M |
|||||||||
|
b. od ne-MFI |
M |
||||||||||
|
B. Druge sodelujoče države članice |
|||||||||||
|
a. od MFI |
M |
M |
|||||||||
|
b. od ne-MFI |
M |
||||||||||
|
C. Ostali svet |
|||||||||||
|
i. do 1 leta |
M |
||||||||||
|
ii. nad 1 letom |
M |
||||||||||
|
a. od bank |
Četrtletni podatki iz tabele 2 |
||||||||||
|
b. od ne-bank |
|||||||||||
|
10. Delnice/enote SDT |
|||||||||||
|
11. Izdani dolžniški vrednostni papirji |
M |
M |
|||||||||
|
12. Kapital in rezerve |
M |
||||||||||
|
13. Preostale obveznosti |
M |
||||||||||
|
SREDSTVA |
|||||||||||
|
2. Posojila |
|||||||||||
|
A. Domača |
|||||||||||
|
a. odobrena MFI |
M |
||||||||||
|
b. odobrena ne-MFI |
M |
M |
|||||||||
|
B. Druge sodelujoče države članice |
|||||||||||
|
a. odobrena MFI |
M |
||||||||||
|
b. odobrena ne-MFI |
M |
M |
|||||||||
|
C. Ostali svet |
|||||||||||
|
i. do 1 leta |
M |
||||||||||
|
ii. nad 1 letom |
M |
||||||||||
|
a. odobrena bankam |
Četrtletni podatki iz tabele 2 |
||||||||||
|
b. odobrena ne-bankam |
|||||||||||
|
3. Vrednostni papirji razen delnic |
|||||||||||
|
A. Domači |
|||||||||||
|
a. izdani s strani MFI |
M |
M |
|||||||||
|
b. izdani s strani ne-MFI |
M |
M |
|||||||||
|
B. Druge sodelujoče države članice |
|||||||||||
|
a. izdani s strani MFI |
M |
M |
|||||||||
|
b. izdani s strani ne-MFI |
M |
M |
|||||||||
|
C. Ostali svet |
|||||||||||
|
a. izdani s strani bank |
Četrtletni podatki iz tabele 2 |
||||||||||
|
b. izdani s strani ne-bank |
|||||||||||
|
4. Delnice/enote SDT |
|||||||||||
|
A. Domače |
M |
||||||||||
|
B. Druge sodelujoče države članice |
M |
||||||||||
|
C. Ostali svet |
M |
||||||||||
|
5. Delnice in drugi lastniški kapital |
M |
||||||||||
|
6. Osnovna sredstva |
M |
||||||||||
|
7. Preostala sredstva |
M |
||||||||||
|
(1) „M“: Zahteve za mesečne podatke, glej tabelo 1. |
|||||||||||
DEL 3
Opredelitve v zvezi s konsolidirano bilanco stanja, ki jo je treba predložiti ECB - vrste instrumentov sredstev in obveznosti
Splošne opredelitve
Za pripravo konsolidirane bilance stanja v sektorju MFI sodelujočih držav članic, so obvezniki poročanja sestavljeni iz MFI, vključenih v seznam MFI za statistične namene, ki so tudi rezidenti na ozemlju sodelujočih držav članic ( 27 ). To so:
— institucije, registrirane in locirane na navedenem ozemlju, vključno s podrejenimi družbami matičnih družb zunaj tega ozemlja, in
— podružnice institucij, ki imajo svojo glavno upravo zunaj tega ozemlja.
Podrejene družbe so ločeni registrirani subjekti, v katerih ima drugi subjekt večinski ali polni delež, medtem ko so podružnice registrirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe.
Za statistične namene MFI združujejo posle vseh svojih pisarn (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), lociranih na istem nacionalnem ozemlju. Za statistične namene ni dovoljena nikakršna konsolidacija čez nacionalne meje.
Kadar so matična družba in njene podrejene družbe MFI, ki so locirane na istem nacionalnem ozemlju, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih za namene sistema obveznih rezerv ESCB združi posle teh podrejenih družb, posle kreditnih institucij in drugih MFI pa vodi ločeno.
Če ima institucija podružnice na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, potem registriran sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici obravnava postavke nasproti tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom drugih sodelujočih držav članic. In obratno, podružnica, locirana v dani sodelujoči državi članici, obravnava postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije na ozemlju druge sodelujoče države članice, kot postavke nasproti rezidentom drugih sodelujočih držav članic.
Če ima institucija podružnice, ki so zunaj ozemlja sodelujočih držav članic, registriran sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici obravnava postavke nasproti tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom ostalega sveta. In obratno, podružnica, locirana v dani sodelujoči državi članici, obravnava postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki so locirane zunaj sodelujoče države članice, kot postavke nasproti rezidentom drugih sodelujočih držav članic.
Institucije, locirane v offshore finančnih središčih, se statistično obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih so središča locirana.
Zapadlost ob izdaji (prvotna zapadlost) se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti (npr. dolžniških vrednostnih papirjev) ali pred koncem katere se lahko odkupi samo ob nekakšni kazni (npr. nekatere vrste vlog). Rok odpoklica ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno brez kazni spremeniti ta instrument v gotovino. Finančni instrumenti so razvrščeni glede na odpovedni rok samo, če ni nobene dogovorjene zapadlosti.
Opredelitve sektorjev
ESR 95 predpisuje standard za razvrstitev sektorjev. Za razvrstitev sektorjev poslovnih partnerjev, ki niso MFI in so locirani zunaj domačega ozemlja, obstajajo nadaljnja navodila v sektorskem priročniku denarne in bančne statistike ECB.
Bančne institucije, locirane zunaj držav članic, se imenujejo „banke“ in ne MFI. Podobno je z ne-MFI, ki se nanaša samo na države članice, za druge države pa ustreza izraz „ne-banke“. „Ne-MFI“ zajema naslednje sektorje in podsektorje:
— sektor država: rezidentne enote, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in storitev, namenjenih za individualno in splošno porabo in/ali prerazporeditvijo nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70),
— centralna država: upravni organi države in druge agencije centralne države, katerih pristojnosti zajemajo celotno gospodarsko ozemlje, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.71),
— federalna država: ločene institucionalne enote, ki izvajajo nekatere državne naloge na nižji ravni kakor centralna država in na višji kakor lokalna država, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.72),
— lokalne oblasti: javna uprava, katere pristojnost zajema samo lokalni del ekonomskega ozemlja, izključujoč lokalne agencije skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.73),
— skladi socialnega zavarovanja: institucionalne enote centralne, federalne in lokalne države, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih nadomestil (ESR 95, odstavek 2.74),
Drugi rezidentni sektorji, tj. rezidenti, ne-MFI, razen sektorja država zajemajo:
— druge finančne posrednike + izvajalce pomožnih finančnin dejavnosti: nedenarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnic in pokojninskih skladov), katerih glavna naloga je finančno posredovanje s prevzemom obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali podobni nadomestki za vloge, od institucionalnih enot, razen MFI (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.56). Vključeni so tudi izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, ki so sestavljeni iz vseh finančnih družb in nepravih družb, ki se ukvarjajo predvsem s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57 do 2.59),
— zavarovalnice in pokojninske sklade: nedenarne finančne družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, ki izhaja iz združevanja tveganja (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67),
— nefinančne družbe: družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31),
— gospodinjstva: posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno porabo, pa tudi proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev pod pogojem, da njihove dejavnosti niso dejavnosti nepravih družb. Vključeni so neprofitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in izvajanjem storitev, ki so namenjene posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67).
Opredelitve vrst instrumentov
Opredelitve vrst terjatve in obveznosti, ki so vključene v konsolidirano bilanco stanja, upoštevajo značilnosti različnih finančnih sistemov. Analize zapadlosti lahko nadomestijo doslednost v opredelitvi instrumentov, kadar instrumenti niso popolnoma primerljivi med različnimi finančnimi trgi.
Naslednje tabele zagotavljajo podroben standardni opis vrst instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v vrste, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo ( 28 ) na nacionalni ravni.
Podroben opis vrst instrumentov mesečne agregatne bilance stanja v sektorju MFI
VRSTE TERJATEV
|
Kategorija |
Opis glavnih značilnosti |
|
1. Blagajna |
Imetja eurov in tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil |
|
2. Posojila |
Za namene sistema poročanja ta kategorija vsebuje sredstva, ki jih obvezniki poročanja posojajo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena v enem samem dokumentu (tudi če je ta postal tržen). Ta kategorija vključuje terjatve v obliki vlog: — posojila, odobrena gospodinjstvom v obliki potrošniških posojil (posojila, odobrena za osebno potrošnjo blaga in storitev), kreditiranje stanovanjskih nakupov (posojilo, dano za namene naložb v stanovanja, vključno z gradnjo in prenovo) in druga (posojila, odobrena za namene, kot so poslovanja, poravnava dolgov, izobraževanje itd.) Kreditiranje stanovanjskih nakupov zajema s stanovanjskimi nepremičninami zavarovana posojila, uporabljena za nakup hiše in, kadar so prepoznavna, druga posojila za nakupe hiš, najeta na osebni ravni ali zavarovana z drugimi oblikami naložb ►M6— vloge, kakor so opredeljene pod kategorijo obveznosti 9 (vloge) ◄— finančne leasinge, odobrene tretjim osebam — Finančni leasingi so pogodbe, s katerimi pravni lastnik trajne dobrine („leasingodajalec“) posodi ta sredstva tretji osebi („leasingojemalcu“) za večji del, če ne vso ekonomsko trajanje teh sredstev v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške dobrine in še znesek pripisanih obresti. Leasingojemalec dejansko prevzame vse koristi, ki izhajajo iz uporabe te dobrine, in ravno tako vse stroške ter tveganja, ki so povezana z lastništvom. Za statistične namene se finančni lesaingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu (kar slednjemu omogoči nakup trajne dobrine). Finančni leasingi, ki jih odobri MFI (delujoč kot leasingodajalec), se evidentirajo v bilanci stanja MFI pod aktivno postavko „posojila“. Sredstva (trajne dobrine), ki so posojena leasingojemalcu, se ne evidentirajo v bilanci stanja MFI — slaba posojila, ki še niso vrnjena ali odpisana — Za slaba posojila se štejejo posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno. NCB določijo, ali je treba slaba posojila evidentirati neto ali bruto z rezervacijami — imetja netržnih vrednostnih papirjev — Imetja vrednostnih papirjev, razen delnic in drugih lastniških deležev, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih; glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ — posojila, s katerimi se trguje Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v aktivno postavko „posojila“, pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno: — podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil — Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo pomožno terjatev za institucijo izdajateljico, ki se lahko uresniči, potem ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila) poravnane, dajajoč jim nekatere lastnosti „delnic in drugih lastniških instrumentov“. Za statistične namene se podrejeni dolg obravnava glede na naravo finančnega instrumenta, tj. se razvrsti glede na naravo instrumenta bodisi med „posojila“ ali „vrednostne papirje, razen delnic“. Kadar so vse oblike podrejenega dolga med imetji MFI, izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „vrednostni papirji, razen delnic“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in ne kot posojila — terjatve v okviru povratnih repo poslov — Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupili obvezniki poročanja - glej postavko obveznosti 9.4. Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo: — posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja („skrbniška posojila“/„fiduciarna posojila“) so posojila, ki jih najame ena oseba („skrbnik“) v imenu tretje osebe („koristnik“). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilancah stanja zaupnikov, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva ostanejo koristniku. Tveganje in koristi iz naslova lastništva ostanejo koristniku, kadar: (i) koristnik prevzame kreditno tveganje za posojilo (tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila); ali (ii) je koristnikova naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo (tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko porazdelijo v primeru insolventnosti) |
|
3. Vrednostni papirji, razen delnic |
Imetja vrednostnih papirjev, razen delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki so tržna in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče prodati na trgu in ki ne dajejo imetniku nobene lastniške pravice nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje: — imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji — tržna posojila, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2) — podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2) — zaradi ohranitve skladnosti z obravnavo poslov vrste repo ostanejo vrednostni papirji, ki so posojeni v okviru posojilnih poslov, v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba prenašati v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel (in ne le možnost njegove izvedbe) |
|
3a. Vrednostni papirji, razen delnic |
— Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) po prvotni zapadlosti do vključno enega leta — Tržna posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih — Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta |
|
3b. Vrednostni papirji, razen delnic, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let |
— Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let — Tržna posojila s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih — Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let |
|
3c. Vrednostni papirji, razen delnic, s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma |
— Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih z dokumenti ali ne) s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma — Tržna posojila s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih — Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma |
|
4. Delnice/točke vrednostnih papirjev skladov denarnega trga |
Ta aktivna postavka vključuje deleže delnic/točke vrednostnih papirjev, ki jih izdajo skladi denarnega trga SDT. Skladi denarnega trga so kolektivni investicijski skladi, katerih delnice/točke vrednostnih papirjev so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/točke SDT in/ali v druge prenosne dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali se prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov na denarnem trgu (glej tudi kategoriji 5 in 10) |
|
5. Delnice in drugi lastniški instrumenti |
Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ti vrednostni papirji imetnikom običajno dajejo pravico do deleža pri dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih lastnih skladih v primeru likvidacije. Tukaj so vključene delnice vzajemnih skladov (razen delnic/točk vrednostnih papirjev SDT). |
|
6. Opredmetena osnovna sredstva |
Ta kategorija vsebuje za namene sistema poročanja nefinančne terjatve, opredmetene ali neopredmetene, ki so namenjene za ponavljajočo se uporabo s strani obveznikov poročanja daljšo od enega leta. Te vključujejo zemljišča in zgradbe, ki jih zasedajo MFI, pa tudi opremo, programsko opremo in drugo infrastrukturo. Fiksna finančna sredstva niso vključena tukaj, temveč glede na vrsto instrumenta pod „posojila“/„vrednostni papirji, razen delnic“/„delnice in drugi lastniški deleži“ |
|
7. Ostala aktiva |
Postavka „ostala aktiva“ se šteje kot rezidualna postavka na terjatveni strani bilance stanja in je opredeljena kot „terjatve, ki niso vključene drugje“ Ta postavka lahko vključuje: — izvedene finančne postavke s pozitivno bruto tržno vrednostjo — Izvedeni finančni instrumenti, ki so predmet bilančnih evidenc, so za statistične namene vključeni tukaj — bruto zneski terjatev iz naslova aktivnih časovnih razmejitev — Postavke aktivnih časovnih razmejitev so terjatve v bilancah stanja MFI, ki niso knjižena v imenu strank, vendar so vseeno povezana s sredstvi strank (npr. sredstva, ki čakajo na naložbo, prenos ali poravnavo) — bruto zneski, ki so izterljivi v zvezi z postavkami na poti — Postavke na poti predstavljajo sredstva (ki običajno pripadajo strankam), ki so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo čeke in druge oblike plačila, ki so poslani na zbiranje drugim MFI ►M4— terjatve iz natečenih obresti na posojila — V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba terjatve iz obresti na posojila evidentirati v bilanci stanja, ko se obresti natečejo (t. j. po obračunskem načelu), ne pa ko so dejansko prejete (t. j. na podlagi plačila). Natečene obresti na posojila se razvrstijo v bruto izrazih v kategorijo „ostala aktiva’. Natečene obresti so izločene iz posojila, na katero se nanašajo. ◄— pričakovana izplačila dividend, — zneski terjatev, ki niso povezani z glavnim poslom MFI — aktivna protipostavka kovancev, ki jih da v obtok država (samo v bilancah stanja NCB) — „Ostale terjatve“ lahko izključujejo finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih sredstev (vključenih v druge postavke bilance stanja), nekatere finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih sredstev, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirana zunaj bilance stanja) ter nefinančna sredstva, kot so zemljišče in blago (ki so vključeni v „opredmetena osnovna sredstva“) |
VRSTE OBVEZNOSTI
|
Vrsta |
Opis glavnih značilnosti |
|
8. Gotovina v obtoku |
Kategorija obveznosti „gotovina v obtoku“ je opredeljena kot „bankovci in kovanci v obtoku, ki so v splošni uporabi za izvrševanje plačil“. Ta kategorija vključuje bankovce, ki jih izdajo ECB in NCB. Kovanci v obtoku niso obveznost MFI v sodelujočih državah članicah, temveč centralne države. Kovanci so seveda del denarnih agregatov in po dogovoru se ta obveznost vnese pod kategorijo „gotovina v obtoku“. Protipostavko te obveznosti je treba vključiti pod „ostala aktiva“ |
|
9. Vloge |
Zneski (delnice, vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom in ki ustrezajo lastnostim, opisanim v odstavku 5 oddelka 1 v delu 1, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev ali delnic/enot SDT. ◄„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti MFI. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo MFI in nimajo oblike „vlog“. ESR 95 razlikuje med „posojili“ in „vloge“ glede na osebo, ki prevzame pobudo (če je to posojilojemalec, potem je posojilo, v kolikor pa posojilodajalec, je to vloga), čeprav v praksi pomembnost te razlike niha glede na nacionalno finančno strukturo. V sistemu poročanja „posojila“ niso priznana kot ločena kategorija na strani obveznosti bilance stanja. Namesto tega je treba neporabljena sredstva, ki se obravnavajo kot „posojila“, razvrstiti v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, če jih ne predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj. Posojila MFI, ki se razvrščajo kot „obveznosti iz naslova vlog“, se razčlenijo v skladu z zahtevami sistema poročanja (tj. po sektorjih, instrumentu, valuti in zapadlosti) Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo obvezniki poročanja, se običajno razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Instrumenti so „netržni“ zaradi omejenega prenosa pravnega lastništva nad instrumentom, kar pomeni, da z njimi ni mogoče trgovati, ali, čeprav so formalno prenosni, z njimi ni mogoče trgovati, ker ni organiziranega trga. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo obvezniki poročanja in ki potem postanejo tržni ter se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“ Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb za izvedene instrumente, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, kadar predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri MFI, in kadar ostanejo last vlagatelja in so vračljivi temu vlagatelju po poteku pogodbe. Na podlagi običajnih tržnih postopkov se tudi predlaga, da bi bilo treba kritja, ki jih prejmejo obvezniki poročanja, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“, kolikor je MFI preskrbljena s sredstvi, ki so na voljo za nadaljnje kreditiranje. Kadar mora biti del kritij, ki ga prejme MFI, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi instrumenti (npr. klirinški hiši), je treba samo tisti del, ki ostane na voljo MFI, razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost običajnih postopkov na trgu lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker se različne vrste kritij brez razlikovanja dajo na isti račun, ali pa tistih obračunskih kritij, ki MFI zagotovijo sredstva za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „ostala pasiva“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“, glede na nacionalno prakso pa se „namenska neporabljena sredstva v zvezi z, npr. najemnimi pogodbami“, razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic“ glede na zapadlost/rezervacije za osnovno pogodbo Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja se ne evidentirajo v statistični bilanci MFI (glej tudi „posojila, ki se odobrijo na osnovi zaupanja“ pod kategorijo 2) ►M6Delnice, ki jih izdajo MFI, se razvrstijo kot vloge in ne kot kapital in rezerve, če: (a) obstaja ekonomsko razmerje dolžnik-upnik med MFI izdajateljico in imetnikom (ne glede na kakršne koli lastninske pravice na teh delnicah); in (b) če je delnice mogoče zamenjati v gotovino ali odkupiti brez pomembnejših omejitev ali kazni. Odpovedni rok ne šteje za pomembnejšo omejitev. Take delnice morajo dodatno izpolnjevati naslednje pogoje: — zadevne nacionalne regulativne določbe MFI izdajateljici ne dajejo brezpogojne pravice, da zavrne odkup svojih delnic, — delnice imajo „določeno vrednost“, tj. v normalnih okoliščinah bodo v primeru odkupa izplačane po njihovi nominalni vrednosti, in — v primeru insolventnosti MFI imetniki njenih delnic pravno nimajo niti obveznosti, da poleg nominalne vrednosti delnic (tj. udeležba delničarjev v vpisanem kapitalu) krijejo neporavnane obveznosti, niti nobene druge velike dodatne obveznosti. Podreditev delnic kateremu koli drugemu instrumentu, ki ga izda MFI, ne pomeni velike dodatne obveznosti. Odpovedni roki za zamenjavo takih delnic v gotovino se uporabljajo z namenom razvrstitve teh delnic v skladu z razčlenitvijo po odpovednem roku znotraj kategorije instrumentov „vloge“. Ti odpovedni roki se uporabljajo tudi pri določitvi stopnje obveznih rezerv po členu 4 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse namenske delnice, povezane s posojili MFI, je treba razvrstiti kot obveznosti iz naslova vlog, z enako razčlenitvijo po prvotni zapadlosti kot osnovno posojilo, tj. kot „vloge z dogovorjeno zapadlostjo“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“, odvisno od določb osnovne posojilne pogodbe v zvezi z zapadlostjo. Kadar so v imetništvu MFI, mora MFI imetnica take delnice, ki jih izdajo MFI in so razvrščene kot vloge in ne kot kapital in rezerve, razvrstiti kot posojila na strani sredstev v svoji bilanci stanja. ◄ |
|
9.1 Vloge čez noč |
Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosne s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali podobnim sredstvom brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Pod to postavko so vključena neporabljena sredstva, ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem bodisi elektronskim denarjem „na osnovi strojne opreme“ (npr. predplačilne kartice) bodisi elektronskim denarjem „na osnovi programske opreme“, ki jih izdajo MFI. Ta postavka izključuje neprenosne vloge, ki se formalno lahko na zahtevo dvignejo, za katere pa veljajo znatne kazni: — neporabljena sredstva (obrestonosna ali ne), ki so prenosna s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali čim podobnim brez kakšne koli znatnejše kazni ali omejitve — neporabljena sredstva (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca delovnega časa naslednjega dne od vplačila vloge, brez kakršne koli znatnejše kazni ali omejitve, ki pa niso prenosna — neporabljena sredstva (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z e-denarjem „na podlagi strojne ali programske opreme“ (npr. predplačilne kartice) — posojila, ki jih je treba vrniti do konca delovnega časa naslednjega dne po odobritvi posojila |
|
9.2 Vezane vloge |
Neprenosne vloge, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče zamenjati v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna neke vrste kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno nadzorovane hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad dvema letoma“). Finančni produkti s rezervacijami za obnovitev se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnosti možnega zgodnejšega odkupa po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne obravnavajo kot pomembne za namene razvrstitve |
|
9.2a Vezane vloge do vključno enega leta |
— Neporabljena sredstva s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta (razen vloge s prvotno zapadlostjo enega dneva), ki niso prenosna in se do dneva zapadlosti ne morejo zamenjati za gotovino. — Sredstva s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosna, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba te zneske razvrstiti v 9.3a ali po potrebi 9.3b — Sredstva s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosna, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni — Plačila kritja v okviru pogodb o izvedenih instrumentih, ki potečejo v enem letu in predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred tveganjem, vendar ostanejo last vlagatelja ter so vračljiva vlagatelju ob izteku pogodbe — Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta — Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo MFI, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta — Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta |
|
9.2b Vezane vloge nad enim letom in do vključno dveh let |
— Neporabljena sredstva s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki niso prenosna in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino — Neporabljena sredstva s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosna, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba ta neporabljena sredstva razvrstiti v 9.3a ali po potrebi 9.3b — Sredstva s fiksno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosna, se pa lahko na zahtevo odkupijo ob določeni kazni — Plačila kritja v okviru pogodb o izvedenih instrumentih, ki potečejo v obdobju med enim letom in dvema letoma ter predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred tveganjem, vendar ostanejo last vlagatelja ter so vračljiva vlagatelju ob izteku pogodbe — Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma — Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo MFI, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let — Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let |
|
9.2c Vezane vloge nad dvema letoma |
— Sredstva s fiksnim rokom zapadlosti nad dvema letoma, ki niso prenosni in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati v gotovino — Sredstva s fiksnim rokom zapadlosti nad dvema letoma, ki so neprenosna, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddano, je treba ta neporabljena sredstva razvrstiti v 9.3 ali po potrebi 9.3b — Sredstva s fiksnim rokom zapadlosti nad dvema letoma, ki so neprenosna, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni — Sredstva (ne glede na zapadlost), za katere so obrestne mere in/ali pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, in so namenjena za posebne namene (npr. financiranje nepremičnin), ki se sprostijo po dveh letih (tudi če je formalno mogoče dvigniti na zahtevo) — Plačila kritja v okviru izvedenih pogodb, ki potečejo po več kakor dveh letih in predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred tveganjem, vendar ostanejo last vlagatelja ter so vračljiva vlagatelju ob izteku pogodbe — Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma — Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo MFI, s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma — Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma |
|
9.3 Vloge na odpoklic |
Neprenosne vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino brez odpovednega roka, pred katerim jih ni mogoče zamenjati v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Ti vključujejo vloge, za katere bi, čeprav jih je na zahtevo mogoče pravno dvigniti, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v časovno razporeditev zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene provizije za dvig (razvrstijo se v časovno razporeditev zapadlosti „nad tremi meseci“) |
|
9.3a Vloge na odpoklic do vključno treh mesecev |
— Sredstva brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo ob predhodni napovedi do vključno treh mesecev; če je možen odkup pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo ali kazen — Neprenosne vpogledne hranilne vloge in druge vrste vlog na drobno, za katere, čeprav so na zahtevo pravno odkupljive, veljajo znatne kazni — Sredstva s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosna, za katere pa je za prejšnji dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev |
|
9.3b Vloge, katerih obdobje trajanja je nad dvema letoma, na odpoklic nad tremi meseci (kjer je mogoče), |
— Sredstva brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo ob predhodni napovedi nad tremi meseci; če je možen odkup pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo kazni — Investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene provizije za dvig — Neporabljena sredstva, vložena s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosna, za katere pa je za predhodni dvig veljal odpovedni rok, daljši od treh mesecev |
|
9.4 Repo posli |
Protipostavka gotovine, prejete v zamenjavi vrednostnih papirjev/zlata, ki jih prodajo obvezniki poročanja po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovnemu odkupu istih (ali podobnih) vrednostnih papirjev/zlata po fiksni ceni na določen prihodnji datum. Zneske, ki jih prejmejo obvezniki poročanja pri zamenjavi vrednostnih papirjev/zlata, prenesenih na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti med repo posle, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede obratni posel in ne zgolj možnost slednjega. To pomeni, da obvezniki poročanja obdržijo veljavno (ekonomsko) lastništvo nad zadevnimi vrednostnimi papirji/zlatom med postopkom. S tega vidika prenos pravnega lastništva ni pomembna značilnost za določitev načina obravnave poslov, ki so podobni repo poslom. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel na podlagi repo posla, se mora ta prodaja evidentirati kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji/zlatom in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev/zlata Naslednje tri vrste operacij vrste repo poslov so strukturirane tako, da izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za obravnavo zavarovanih posojil. Od tod se zneski, ki jih prejmejo obvezniki poročanja (pri zamenjavi vrednostnih papirjev/zlata, začasno prenesenih na tretjo osebo), razvrstijo pod med „dogovori dogovore o ponovnem odkupu“: — zneski, prejeti pri zamenjavi vrednostnih papirjev/zlata, začasno prenesenih na tretjo osebo v obliki dogovora o ponovnem odkupu — zneski, prejeti pri zamenjavi vrednostnih papirjev/zlata, začasno preneseni na tretjo osebo v obliki kreditiranja (ob gotovinskem zavarovanju) — zneski, prejeti pri zamenjavi vrednostnih papirjev/zlata, začasno prenesenih na tretjo osebo v obliki prodajno/povratni odkup pogodbe |
|
10. Delnice/točke vrednostnih papirjev skladov denarnega trga |
Delnice ali točke vrednostnih papirjev, ki jih izdajo SDT. SDT so kolektivni investicijski skladi, katerih delnice/točke vrednostnih papirjev so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/točke vrednostnih papirjev SDT in/ali v druge prenosne dolžniške instrumente z ostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali bančne vloge in/ali si prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim stopnjam instrumentov na denarnem trgu |
|
11. Izdani dolžniški vrednostni papirji |
Vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, ki so jih izdali obvezniki poročanja in so tržni instrumenti ter se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče prodati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniške pravice nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje vrednostne papirje, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponov in/ali določene fiksne vsote ob določenem datumu (ali datumih) ali z začetkom na datuma, ki je določen ob izdaji. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo obvezniki poročanja in ki potem postanejo tržni, je treba ponovno razvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“ (glej tudi kategorijo 9) Podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI, je treba za namene denarne in bančne statistike obravnavati na enak način kakor drugi dolg, ki ga prevzamejo MFI. Zato je treba podrejeni dolg, ki je izdan v obliki vrednostnih papirjev, razvrstiti med „izdane dolžniške vrednostne papirje“, medtem ko je treba podrejeni dolg, ki so ga izdale MFI v obliki vlog ali posojil, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Kadar so vse oblike podrejenega dolga, ki jih izda MFI, izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti pod postavko „izdani dolžniški papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in manj iz posojil. Podrejeni dolg se ne sme razvrstiti v pasivno postavko „kapital in rezerve“ |
|
11a. Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta |
— Tržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne) s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta — Podrejeni dolg, ki so ga izdale MFI v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta |
|
11b. Dolžniški papirji s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let |
— Tržni dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale MFI (evidentirani z dokumenti ali ne) z zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let — Podrejeni dolg, ki so ga izdale MFI v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let |
|
11c. Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma |
— Tržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani v dokumentih ali ne) s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma — Podrejeni dolg, ki so ga izdale MFI v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo nad dvema letoma |
|
12. Kapital in rezerve |
Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani obveznikov poročanja delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo imetnikove lastninske pravice v MFI in daje na splošno pravico do deleža v njenem dobičku ter do deleža v njenih lastnih sredstvih v primeru likvidacije. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazdeljenih izplačil, ali sredstva, ki so jih obvezniki poročanja dali na stran v pričakovanju verjetnih prihodnjih plačil in obveznosti. Vključuje: — lastniški kapital — nerazdeljena izplačila ali sredstva — posebne ali splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev (lahko se evidentirajo v skladu z računovodskimi pravili) |
|
13. Ostala pasiva |
Postavka „ostala pasiva“ se šteje kot postavka ostalo na strani obveznosti v bilanci stanja in je opdeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“ Ta postavka lahko vključuje: — izvedene finančne instrumente z negativno bruto tržno vrednostjo — Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj — bruto zneski iz naslova pasivnih časovnih razmejitev — Pasivne časovne razmejitve predstavljajo obveznosti v bilancah stanja MFI, ki niso knjižena v imenu strank, vendar so vseeno povezana s sredstvi strank (npr. sredstva, ki čakajo naložbo, prenos ali poravnavo) — bruto zneski iz naslova postavk na poti — Postavke na poti predstavljajo sredstva (ki običajno pripadajo strankam), ki so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo kreditne prenose, za katere je bil obremenjen račun strank, in druge postavke, za katere obveznik poročanja še ni opravil ustreznega plačila ►M4— obveznosti iz natečenih obresti na vloge — V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba obveznosti iz obresti na vloge evidentirati v bilanci stanja, ko se obresti natečejo (t. j. po obračunskem načelu), ne pa ko so dejansko plačane (t. j. na podlagi plačila). Natečene obresti na vloge se razvrstijo v bruto izrazih v kategorijo „ostala pasiva’. Natečene obresti so izločene iz vloge, na katero se nanašajo. ◄— dividende, ki jih je treba plačati — zneski za plačilo, ki niso povezani z glavnim poslom MFI (zneski, dospeli v plačilo dobaviteljem, za davke, plače, socialne prispevke itd.) — rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb (pokojnine, dividende itd.) — plačila kritja v okviru izvedene pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu — Plačila kritja (kritja) v okviru izvedenih pogodb je praviloma treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“ (glej kategorijo 9) — Zapletenost običajnih postopkov na trgu lahko oteži ugotavljanje tistih kritij, ki so resnično vračljivi, ker se različne vrste kritij brez razlike dajejo na isti račun, ali pa tistih kritij, ki MFI zagotavljajo sredstvi za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev kritij med „ostala pasiva“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“, glede na nacionalno prakso — neto postavke, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja — neto zneski, ki so plačljivi v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji ali devizami — „Ostala pasiva“ lahko izključuje skoraj vse finančne instrumente, ki prevzamejo obliko finančnih obveznosti (vključenih v druge postavke bilance stanja); finančne instrumente, ki ne prevzamejo oblike finančnih obveznosti kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirani zunaj bilance stanja) ter nefinančne obveznosti, kot so postavke kapitala na strani obveznosti (ki so vključene v „kapital in rezerve“). |
PRILOGA II
POSEBNE IN PREHODNE DOLOČBE IN DOLOČBE O ZDRUŽITVAH, KI VKLJUČUJEJO KREDITNE INSTITUCIJE GLEDE UPORABE SISTEMA OBVEZNIH REZERV
DEL 1
Posebne določbe
I. Kreditne institucije kot poročevalke v polnem obsegu
|
1. |
Zaradi natančnega izračuna osnove za obvezne rezerve, pri katerem se uporablja pozitivna stopnja obveznih rezerv, se zahteva podrobna mesečna razčlenitev vezanih vlog nad dvema letoma, vlog na odpoklic nad dvema letoma in obveznosti iz naslova repo poslov kreditnih institucij nasproti „MFI“ („domačim“ in „drugih sodelujočih držav članic“), „kreditnim institucijam, obveznicam sistema obveznih rezerv, ECB in NCB“ ter „centralni državi“ in nasproti „ostalemu svetu“. Kreditne institucije lahko tudi poročajo postavke nasproti „MFI, razen kreditnih institucij, obveznicam sistema obveznih rezerv, ECB in NCB“, namesto nasproti „MFI“ in „kreditnim institucijam, obveznicam sistema obveznih rezerv, ECB in NCB“ pod pogojem, da se pri tem ne izgubijo podrobnosti ter da to ne vpliva na postavke v krepkem tisku. Poleg tega glede na nacionalni sistem zbiranja in ne glede na polno skladnost z opredelitvami in načeli razvrščanja v bilanci stanja MFI, ki so določene v tej uredbi, lahko kreditne institucije, obveznice sistema obveznih rezerv, izmenično poročajo podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, razen tistih v zvezi s tržnimi vrednostnimi papirji, v skladu z opombo 5 tabele 1 Priloge I, če to ne vpliva na postavke v krepkem tisku. |
II. Sistem poročanja za kreditne institucije „na repu“
|
2. |
Za namene sistema obveznih rezerv ESCB manjše kreditne institucije „na repu“ poročajo vsaj četrtletne podatke za izračun osnove za rezerve v skladu s tabelo v tej prilogi. Kreditne institucije „na repu“ zagotovijo, da je poročilo v okviru te tabele v skladu z opredelitvami in razvrstitvami, ki se uporabljajo za tabelo 1. Podatki o osnovi za obvezne rezerve institucij „na repu“ za tri ►M3 ————— ◄ obdobje zagotavljanja temeljijo na podatkih konec četrtletja, ki jih zbirajo NCB v roku 28 delovnih dni po koncu četrtletja, na katerega se nanašajo. |
III. Skupno poročanje kreditnih institucij, obveznic sistema obveznih rezerv ESCB, na konsolidirani osnovi
|
3. |
Po prejetju dovoljenja ECB lahko kreditne institucije, obveznice sistema obveznih rezerv, izvajajo konsolidirano statistično poročanje za skupino kreditnih institucij, obveznic sistema obveznih rezerv, znotraj enega nacionalnega ozemlja pod pogojem, da se vse zadevne institucije odpovejo uveljavljanju kakršnega koli pavšalnega zneska olajšav iz obveznih rezerv. Možnost uveljavljanja pavšalnega zneska olajšav pa ostane skupini kot celoti. Vse zadevne institucije so ločeno vključene na seznam MFI Evropske centralne banke. |
|
4. |
Če skupina kreditnih institucij kot celota sodi „na rep“, se od nje zahteva, da ravna v skladu s poenostavljenim postopkom poročanja za institucije „na repu“. Sicer velja za skupino kot celoto sistem poročanja, kakršen velja za poročevalce v polnem obsegu. |
IV. Stolpec „od katerih kreditne institucije, obveznice sistema obveznih rezerv, ECB in NCB“
|
5. |
Stolpec „od katerih kreditne institucije, obveznice sistema obveznih rezerv, ECB in NCB“ ne vključuje obveznosti obveznikov poročanja nasproti institucijam, navedenim v seznamu kot izvzete iz sistema obveznih rezerv ESCB, tj. institucijam, ki so izvzete zaradi kakih drugih razlogov in ne zaradi reorganizacijskih razlogov. |
|
6. |
Seznam izvzetih institucij vsebuje le tiste institucije, izvzete zaradi razlogov, ki niso povezani z reorganizacijskimi razlogi. Institucije, ki so začasno izvzete iz zahtev glede obveznih rezerv, ker se reorganizirajo, so obravnavane kot institucije, obveznice sistema obveznih rezerv, in so zato obveznosti nasproti tem institucijam vključene v stolpcu „od katerih kreditne institucije, za katere veljajo zahteve ECB in NCB za obvezne rezerve“. Obveznosti nasproti institucijam, od katerih se trenutno ne zahteva vodenje rezerv pri ESCB zaradi uporabe pavšalnega zneska olajšav, so tudi vključene v tem stolpcu. |
DEL 2
Prehodne določbe
|
7. |
Poročanje informacij o vlogah na odpoklic nad dvema letoma je prostovoljno do nadaljnjega obvestila. Obvezniki poročanja lahko izpolnijo to zahtevo s prostovoljnim poročanjem, tj. dovoljeno jim je poročati bodisi dejanske podatke (vključujoč ničelne postavke) bodisi „manjkajoče informacije“ (z uporabo ustreznega simbola). Po odločitvi o sporočanju dejanskih podatkov obvezniki poročanja ne morejo več sporočati „manjkajočih informacij“. |
DEL 3
Združitve, ki vključujejo kreditne institucije
|
8. |
Za namene te priloge imajo izrazi „združitev“, „institucije, ki se združujejo“ in „institucija prevzemnica“ pomen, ki je določen v Uredbi (ES) št. 2818/98 Evropske centralne banke z dne 1. decembra 1998 o zagotavljanju obveznih rezerv (ECB/1998/15) ( 29 ), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1921/2000 (ECB/2000/8) ( 30 ). |
|
9. |
V obdobju zagotavljanja, v katerem pride do združitve, se obvezne rezerve institucije prevzemnice izračunajo in morajo izpolniti, kakor je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 2818/98 (ECB/1998/15). |
|
10. |
V zaporednih obdobjih zagotavljanja se potrebne rezerve institucij prevzemnic izračunajo na podlagi osnove za rezerve in statističnih informacij, poročanih v skladu s pravili, določenimi v dodatku k tej prilogi, v kolikor je potrebno. Sicer se uporabijo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in za izračun potrebnih rezerv, kakor je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 2818/98 (ECB/1998/15). |
|
11. |
Začasno izvzetje iz običajnih postopkov poročanja za institucije prevzemnice Brez poseganja v obveznosti, ki so določene v predhodnih odstavkih, lahko ustrezna NCB dovoli instituciji prevzemnici, da izpolni svojo obveznost glede poročanja statističnih informacij po začasnih postopkih, na primer z ločenim obrazcem za vsako združujočo se institucijo, v nekaj obdobjih po začetku veljavnosti združitve. To izvzetje iz običajnih postopkov poročanja mora biti omejeno na najkrajši možni čas in ne bi smelo presegati šest mesecev po začetku veljavnosti združitve. To izvzetje ne posega v obveznost institucije prevzemnice, da izpolni svoje obveznosti glede poročanja v skladu s to uredbo in po potrebi svojih obveznosti glede prevzema obveznosti poročanja združujočih se institucij v skladu s to prilogo.
|
DODATEK
Posebna pravila za izračun obveznih rezerv kreditnih institucij, vključenih v združevanje (1)
|
Številka primera |
Vrsta združevanja |
Obveznosti, ki jih je treba prevzeti |
|
1 |
Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu (združujočih se institucij), začne veljati po roku, določenem s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve institucij prevzemnic izračunajo na podlagi osnove za rezerve, ki združuje osnove za rezerve institucije prevzemnice in združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalen znesek olajšav. |
|
2 |
Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več manjših institucij in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (združujočih se institucij), začne veljati po roku, določenem s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za sporočanje statističnih informacij v zvezi s predhodnim četrtletjem |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi osnove za rezerve, ki združuje osnove za rezerve institucije prevzemnice in združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalen znesek olajšav. |
|
3 |
Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več poročevalk (združujočih se institucij), začne veljati v obdobju med koncem meseca do roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanaša na predhodni mesec |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi osnove za rezerve, ki združuje osnove za rezerve institucije prevzemnice in združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalen znesek olajšav. Institucija prevzemnica, poleg svojih lastnih zahtev za poročanje, prevzame tudi zahteve za poročanje združujočih se institucij za statistične informacije v zvezi z mesecem pred združitvijo. |
|
4 |
Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več manjših institucij in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (združujočih se institucij), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi osnove za rezerve, ki združuje osnove za rezerve institucije prevzemnice in združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalni znesek olajšav. Institucija prevzemnica poleg svojih lastnih zahtev za poročanje prevzame tudi zahteve za poročanje združujočih se institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, v odvisnosti od institucije. |
|
5 |
Združitev, v kateri manjša institucija (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več manjših institucij (združujočih se institucij), začne veljati po skrajnem roku, določenem s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec |
Uporablja se enak postopek kakor v primeru 1 |
|
6 |
Združitev, v kateri manjša institucija (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več manjših institucij (združujočih se institucij), začne veljati po skrajnem roku, določenem s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov institucije prevzemnice po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi II k tej uredbi, se potrebne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi združenih osnov za obvezne rezerve institucije prevzemnice in združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalni znesek olajšav. |
|
7 |
Združitev, v kateri institucija „na repu“ (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (združujočih se institucij), začne veljati po roku, določenem s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij v zvezi s predhodnim četrtletjem, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu |
Uporablja se enak postopek kakor v primeru 2 |
|
8 |
Združitev, v kateri institucija „na repu“ (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (združujočih se institucij), začne veljati med obdobjem od konca četrtletja do skrajnega roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov institucije prevzemnice po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi II k tej uredbi, se obvezne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi združenih osnov za obvezne rezerve institucije prevzemnice in združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalen znesek olajšav. Institucija prevzemnica, poleg svojih lastnih zahtev za poročanje, prevzame tudi zahteve za poročanje združujočih se institucij za statistične informacije v zvezi s četrtletjem pred združitvijo. |
|
9 |
Združitev, v kateri institucija „na repu“ (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več institucij „na repu“ (združujočih se institucij), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec. |
Uporablja se enak postopek kakor v primeru 3 |
|
10 |
Združitev, v kateri institucija „na repu“ (institucija prevzemnica) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (združujočih se institucij), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni četrtletje, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu |
Uporablja se enak postopek kakor v primeru 4 |
|
11 |
Združitev, v kateri nastane poročevalka v polnem obsegu (institucija prevzemnica) iz poročevalk v polnem obsegu (združujočih se institucij), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo predhodni mesec |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi osnove za rezerve, ki združuje osnove za rezerve združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalen znesek olajšav. Institucija prevzemnica prevzame zahteve za poročanje združujočih se institucij glede statističnih informacij, ki se nanašajona mesec pred združitvijo. |
|
12 |
Združitev, v kateri nastane poročevalka v polnem obsegu (institucija prevzemnica) iz ene ali več institucij „na repu“ in mogoče ene ali več poročevalk v polnem obsegu (združujočih se institucij), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij v zvezi s predhodnim četrtletjem |
Za obdobje zagotavljanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi osnove za rezerve, ki združuje osnove za rezerve združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalen znesek olajšav. Institucija prevzemnica prevzame zahteve za poročanje združujočih se institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, odvisno od institucije. |
|
13 |
Združitev, v kateri se institucija „na repu“ (institucija prevzemnica) nastane iz ene ali več institucij „na repu“ (združujočih se institucij), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, določenega s strani ustrezne NCB v skladu s členom 4 te uredbe, za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajona predhodno četrtletje |
Od obdobja zagotavljanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov institucije prevzemnice po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi II k tej uredbi, se potrebne rezerve institucije prevzemnice izračunajo na podlagi združenih osnov za obvezne rezerve združujočih se institucij. Osnove obveznih rezerv, ki naj se združijo, so tiste, ki bi ustrezale temu obdobju zagotavljanja, če do združitve ne bi bilo prišlo. Dovoljen je le en pavšalni znesek olajšav. Institucija prevzemnica prevzame zahteve za poročanje združujočih se institucij, ki se nanašajo na podatke v zvezi s četrtletjem pred združitvijo. |
|
(1) Tabela predstavlja podrobnosti zapletenejših postopkov, ki se uporabljajo v posebnih primerih. Za primere, ki niso predstavljeni v tabeli, se uporabljajo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun obveznih rezerv, kakor je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 2818/98 (ECB/1998/15) |
||
PRILOGA III
ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE ZA MALE MFI, KI NISO KREDITNE INSTITUCIJE, IN NAČELA RAZVRSTITVE ZA POSAMEZNE INSTITUCIJE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA
1. Glede malih MFI, ki niso kreditne institucije, morajo NCB, ki se odločijo, da male MFI oprostijo polnih zahtev za poročanje, o tem obvestiti zadevne institucije, nadaljevati pa morajo vsaj z zbiranjem podatkov v zvezi s celotno bilanco stanja najmanj enkrat na leto, tako da se lahko spremlja obseg institucij „na repu“.
2. V skladu s členom 2(4) lahko NCB posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) elektronski denar, ki ga izdajo, sprejema kot plačilo samo omejeno število podjetij, ki jih je mogoče jasno določiti po:
(i) njihovi lokaciji v istih prostorih ali na drugem omejenem lokalnem območju; in/ali
(ii) njihovem tesnem finančnem ali poslovnem razmerju z institucijo izdajateljico, kot je skupna lastniška, tržna ali distribucijska struktura,
četudi sta institucija izdajateljica in podjetje, ki sprejema njen elektronski denar, ustanovljena kot ločena pravna subjekta;
(b) več kakor tri četrtine njihove celotne bilance stanja ni povezane z izdajo ali upravljanjem elektronskega denarja in obveznosti v zvezi z neporavnanim elektronskim denarjem ne presegajo 100 milijonov EUR.
3. Če posamezna institucija za izdajo elektronskega denarja, ki izpolnjuje pogoje, določene v odstavku 2, ni izvzeta iz zahtev za obvezne rezerve, se bo od nje zahtevalo, da poroča vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, kakor je določeno v Prilogi II. Institucija se lahko odloči za mesečno poročanje omejenega niza podatkov o osnovi za obvezne rezerve.
4. Kadar koli je posamezni instituciji za izdajo elektronskega denarja odobreno odstopanje po odstavku 2, bo ECB za statistične namene zabeležila to institucijo na seznam MFI kot nefinančno družbo. Ta institucija bo obravnavana kot nefinančna družba tudi, kadar nastopa kot nasprotna stranka MFI. Institucija bo še naprej obravnavana kot kreditna institucija za namene zahtev Eurosistema glede obveznih rezerv.
PRILOGA IV
MINIMALNI STANDARDI, KI NAJ JIH UPOŠTEVAJO DEJANSKI OBVEZNIKI POROČANJA
Obvezniki poročanja upoštevajo naslednje minimalne standarde za izpolnitev zahtev ECB glede statističnega poročanja
1. Minimalni standardi za prenos
(a) Poročanje NCB je pravočasno in v rokih, ki jih določijo NCB;
(b) statistična poročila privzamejo svojo obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih določijo NCB v zvezi z zahtevami za poročanje;
(c) določena je kontaktna oseba pri obvezniku poročanja; in
(d) upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov NCB.
2. Minimalni standardi za točnost
(e) Statistične informacije so pravilne:
— izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. bilance stanja morajo biti izenačene, seštevek vseh delnih vsot mora biti enak skupni vsoti); in
— podatki so usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;
(f) obvezniki poročanja lahko zagotovijo informacije o gibanjih v zagotovljenih podatkih;
(g) statistične informacije so popolne; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;
(h) statistične informacije ne vsebujejo trajnih in strukturnih vrzeli;
(i) obvezniki poročanja upoštevajo dimenzije in decimalna številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov; in
(j) obvezniki poročanja upoštevajo pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.
3. Minimalni standardi za vsebinsko usklajenost
(k) Statistične informacije so usklajene z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;
(l) v primeru odklonov od teh opredelitev in razvrstitev obvezniki poročanja po potrebi redno spremljajo in kvantificirajo razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi; in
(m) obvezniki poročanja bi morali biti pripravljeni pojasniti prekinitve zagotovljenih podatkov v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.
4. Minimalni standardi za popravke
(n) Upoštevajo se praksa popravkov in postopki, ki jih določijo ECB in NCB. Popravki, ki odstopajo od običajnih, se opremijo s pojasnjevalnimi opombami.
PRILOGA V
PREHODNE DOLOČBE ZA UPORABO TE UREDBE
1. Prvo poročanje v skladu s to uredbo se začne z mesečnimi podatki za januar 2003.
1a. Ne glede na odstavek 1 se prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 v delu 2 Priloge I začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega pristopa k EU.
1b. Če se zadevna NCB odloči, da ne bo zahtevala prvega poročanja za nepomembne podatke, ki se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu pristopa zadevne države članice ali držav članic k EU, se poročanje začne 12 mesecev po tem, ko NCB obvesti poročevalske enote, da zahteva podatke.
1c. Ne glede na odstavek 1 se prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki so sprejele euro, v tabeli 3 v delu 2 Priloge I začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega sprejetja eura.
▼M6 —————
2. V prehodnem obdobju 12 mesecev se lahko nove mesečne statistične zahteve glede podatkov o stanjih sporočajo ECB z zamudo enega meseca od konca delovnega časa 15. delovnega dne po mesecu, na katerega se podatki nanašajo. NCB določijo, kdaj prejmejo podatke od obveznikov poročanja, da ne bi zamudili tega roka.
2a. V prvih 12 mesecih poročanja se lahko pomembni podatki v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 v delu 2 Priloge I poročajo ECB z odlogom dodatnega enega meseca od zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. NCB se lahko odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot za spoštovanje tega roka.
3. V prehodnem obdobju 12 mesecev se lahko nove zahteve glede podatkov o odpisih/delnih odpisih posojil in cenovnih prevrednotenjih vrednostnih papirjev poročajo ECB z zamudo enega meseca od konca delovnega časa 15. delovnega dne po mesecu, na katerega se podatki nanašajo. NCB določijo, kdaj prejmejo podatke od obveznikov poročanja, da ne bi zamudili tega roka.
4. Vsaka država članica bo lahko za mesečno razčlenitev zapadlosti posojil/vlog nasproti ostalemu svetu in za dodatne četrtletne razčlenitve valut za ta posojila/vloge, katere postavke so potrebne za namene statistike plačilne bilance, določila časovni načrt za uporabo statističnih podatkov iz bilance stanja MFI za namene plačilne bilance v skladu z njenimi posebnimi potrebami.
5. Ločena prehodna značilnost je poznejše sprejetje eura s strani drugih držav članic. MFI to upoštevajo z ohranitvijo pripravljenosti za razčlenitev postavk po državi v zvezi z rezidenti držav članic, ki niso sodelujoče države članice. Načeloma bi bilo treba razčleniti po valuti tudi tiste zneske in ločeno izkazati domače valute držav članic, ki niso sodelujoče države članice, euro in druge valute. Zaradi zmanjšanja morebitnega velikega bremena poročanja, je mogoče podatke, ki se nanašajo na obdobje pred spremembo v sestavi sodelujočih držav članic, pripraviti z nekaj prožnosti in na podlagi predhodne odobritve ECB.
6. Glede menjave gotovine, ki se opravi v zvezi s sprejetjem eura s strani države članice, se postavke v sistemu poročanja, denominirane v nacionalni valuti sodelujoče države članice, vključijo v postavke, denominirane v „euru“, od datuma vstopa države članice v monetarno unijo in pred dokončanjem menjave zadevne valute v euro.
7. Od 1. maja 2003 do 31. decembra 2003 se lahko mesečni podatki o rezidenčnosti imetnikov delnic/točk vrednostnih papirjev SDT, ki so jih izdale MFI sodelujočih držav članic, na podlagi razčlenitve domače/druge sodelujoče države članice/ostali svet sporočijo ECB z odlogom še enega meseca od konca delavnika na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo. NCB določijo, kdaj morajo prejeti podatke od obveznikov poročanja, da ne bi zamudile tega skrajnega roka.
( 1 ) Uredba (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke (UL L 333, 17.12.2001, str. 1).
( 2 ) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
( 3 ) UL L 318, 27.11.1998, str. 1.
( 4 ) UL L 356, 30.12.1998, str. 7.
( 5 ) UL L 229, 9.9.2000, str. 34.
( 6 ) UL L 275, 27.10.2000, str. 39.
( 7 ) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
( 8 ) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.
( 9 ) UL L 356, 30.12.1998, str. 1.
( 10 ) Vključno s prejemki, ki izvirajo iz prodaje bančnih obveznic javnosti.
( 11 ) Člen 1 Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o ustanovitvi in poslovanju kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2000/28/ES (UL L 275, 27.10.2000, str. 37) in kakor se lahko občasno spremeni.
( 12 ) To sklicevanje in poznejša sklicevanja se nanašajo na sektorje in podsektorje v ESA 95.
( 13 ) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.
( 14 ) UL L 356, 30.12.1998, str. 1.
( 15 ) UL L 229, 9.9.2000, str. 34.
( 16 ) Kreditne institucije lahko poročajo o stanjih nasproti „MFI, ki niso kreditne institucije, za katere veljajo obvezne rezerve ECB in NCB“ namesto nasproti „MFI“ in „kreditne institucije, za katere veljajo obvezne rezerve ECB in NCB“, če to ne pomeni izgube podrobnosti ter ne vpliva na postavke s krepkim tiskom.
( 17 ) Mesečna razčlenitev zapadlosti, ki se uporablja samo za posojila drugim rezidentnim sektorjem, razen MFI in sektorju država sodelujočih držav članic, ter mesečna razčlenitev zapadlosti enega leta za posojila ostalemu delu sveta. Četrtletne razčlenitve zapadlosti za posojila sektorju državna, razen centralni državi sodelujočih držav članic.
( 18 ) Mesečna razčlenitev zapadlosti se nanaša samo na deleže vrednostnih papirjev, ki so jih dale v obtok MFI iz sodelujočih držav članic. Kot četrtletni podatki so imetja vrednostnih papirjev, izdani s strani MFI sodelujočih držav članic, razdeljeni v „do enega leta“ in „nad enim letom“.
( 19 ) Samo v zvezi z ostalim svetom.
( 20 ) Vključujoč pasivne časovne razmejitve, ki predstavljajo zneske, shranjene na predplačilnih karticah, izdanih v imenu MFI, in druge obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.
( 21 ) Vključujoč upravno nadzorovane vloge.
( 22 ) Vključujoč neprenosne vpogledne vloge.
( 23 ) Drugi finančni posredniki itd. (S. 123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124).
( 24 ) Gospodinjstva (S.14) + neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15).
( 25 ) Poročanje o postavki „vloge na odpoklic nad dvema letoma“ je prostovoljno do nadaljnjega drugačnega obvestila.
( 26 ) Mesečna razčlenitev po podsektorjih se zahteva za posojila in vloge.
( 27 ) V tabelah dela 2 te priloge se ECB razvrsti enako kakor MFI, ki so rezidentke države, v kateri je ECB fizično locirana.
( 28 ) Z drugimi besedami, te tabele niso seznami posameznih finančnih instrumentov.
( 29 ) UL L 356, 30.12.1998, str. 1.
( 30 ) UL L 229, 9.9.2000, str. 34.